Visoki izolativni standardi sodobne gradnje omogočajo dobre toplotne izkoristke, zaradi česar je nizkotemperaturno ogrevanje najbolj racionalna rešitev za zimski čas. Pri namestitvi talnega gretja v starejših objektih odgovor ni vedno tako jasen, saj so bili zgrajeni ob drugačnih energetskih standardih. Da se prepričamo o smiselnosti naložbe v talno ogrevanje, moramo odgovoriti na kar nekaj vprašanj.
Talno gretje in izolacija z roko v roki
Predpogoj za namestitev talnega gretja je objekt z dobro energetsko bilanco. Temperatura vode v talnem gretju je okrog 30 °C, kar je približno pol manj kot pri radiatorskem ogrevanju. Zaradi tega so talno gretje in drugi nizkotemperaturni sistemi neprimerni za prostore, kjer so zaradi slabe izolacije, starega stavbnega pohištva in toplotnih mostov toplotne izgube velike. Slaba toplotna izolacija objekta bo izničila udobje talnega gretja, poraba energenta bo višja, v skrajnem primeru pa se bo prostor zdel hladen. Pri nizkotemperaturnih sistemih se prostor segreva počasi, saj v prostoru ni vročega grelnega telesa, ki bi zagotavljalo hitro ogrevanje. Poleg nezadostne toplotne izolacije na obodu objekta so ključne točke izolirana mansarda in tlaki, kakovostna okna z dobrim tesnjenjem ter izolirani izpostavljeni balkoni in drugi zunanji elementi objekta.
Omejena višina omeji možnosti
Pri adaptaciji prostorov je višina tal pogosto tisti dejavnik, ki odloča o izvedbi talnega gretja. Višino tlakov imamo največkrat že določeno, saj se prilagajamo višini vrat. Smernice glede toplotne izolacije tal v pritličju predvidevajo vsaj 15 centimetrov toplotne izolacije, kar z razvodom cevi talnega gretja in estriha nanese približno 20 centimetrov skupne debeline. Slabše izolirana tla bodo del toplote prenašala v hladna tla pod objektom oziroma neogrevane kletne prostore. Na dilemo glede izoliranja stropa v hladni kleti ni enotnega odgovora, naj pa bi bile toplotne izgube proti tlom manjše od tistih skozi zidove. Topel zrak se giblje navzgor, toplota talnega gretja pa skozi estrih prehaja v ogrevan prostor. Izgubljena toplota segreva betonske temelje in zidove, zato raje kot v izolacijo stropa kleti investirajmo v boljšo toplotno izolacijo zunanjega ovoja objekta vključno s temeljem oziroma kletjo, saj so tudi prihranki na račun izoliranega stropa kleti najverjetneje zanemarljivi.
Najmanj težav pri talnem gretju med nadstropji
Priporočena debelina estriha s talnim gretjem je najmanj 5 centimetrov, upoštevati je treba tudi debelino zvočne in toplotne izolacije, vmesnih folij in talne obloge. Vgradna višina talnega gretja med dvema ogrevanima etažama je skupno med deset in petnajst centimetrov. Zaradi minimalnih temperaturnih razlik je namen morebitne toplotne izolacije predvsem blaženje zvoka. Višino tlakov lahko za kakšen centimeter zmanjšamo z določenimi suhomontažnimi sistemi talnega gretja ali montažnim električnim talnim gretjem. Te rešitve so priljubljene pri adaptacijah stanovanj, pa tudi zgolj pri obnovi kopalnice, saj je montaža hitra in čista.
Suhomontažni način bolj primeren za adaptacijo
Najbolj razširjen sistem polaganja talnega gretja je »mokri« način, kjer je razvod cevi položen v cementni estrih. Ta zagotavlja dobro akumulacijo toplote in na takih sistemih je ob ustrezni gostoti cevi površina tal ogreta najbolj enakomerno. Nasprotno se pri suhomontažnem načinu uporablja posebne panele, ki se jih kot plošče namešča na pripravljeno podlago. Ta način polaganja največkrat zasledimo pri obnovah, saj je delo suho, hitro in omogoča takojšnjo vselitev brez sušenja estriha. Zaradi odsotnosti cementnega tlaka je celoten sistem precej lažji in primeren tudi za opremljanje mansard pri starejših lesenih objektih s slabšo nosilnostjo konstrukcije.
Znatna naložba ponudi domače udobje
Talno ogrevanje omogoča ogrevanje prostorov z nižjo temperaturo vode. Dolgoročno gledano omogoča znatne prihranke pri stroških za ogrevanje, je pa naložba nekoliko višja. Da ugotovimo, ali je talno gretje logičen del obnove, je potrebnega več razmisleka. V starem objektu ga bomo brez zares učinkovite izolacije verjetno težko uravnotežili z energetskimi prihranki. Zaradi nizke temperature vode v ogrevalnem sistemu lahko energijo za gretje prispevajo tudi sončni zbiralniki ali toplotna črpalka, kar je spet vložek, ki se povrne zgolj ob optimalni energetski izkaznici objekta. Ampak naj vas to ne odvrne od talnega gretja v starejšem objektu – naložbe namreč ne moremo upravičevati zgolj s stroški za energente – svojo vrednost imata tudi udobje in odsotnost skrbi, ko nas grejejo topla tla.
