Čisto zadnji na seznamu 193 držav je za nastop v splošni razpravi v generalni skupščini OZN v ponedeljek predviden Afganistan. Kdo bo v njegovem imenu govoril, pa zaradi tamkajšnje menjave oblasti ni jasno. Afganistan v New Yorku uradno še vedno predstavlja veleposlanik Ghulam Isaczai, ki ga je imenovala vlada predsednika Ašrafa Ganija. Toda Gani je pred več kot mesecem dni zbežal iz države, njegove vlade pa ni več, potem ko so oblast v Kabulu prevzeli talibani. Njihov novoimenovani zunanji minister v prehodni vladi Amir Khan Mutaki zdaj zahteva, da beseda za znamenitim govorniškim odrom v New Yorku pripade njim in da v imenu Afganistana spregovori Suhail Šahin, donedavni tiskovni predstavnik talibanov na njihovem predstavništvu v Dohi, ki so ga zdaj imenovali za veleposlanika v OZN.
Pismo s takšno zahtevo so talibani poslali generalnemu sekretarju OZN Antoniu Guterresu z argumentom, da Ganijeve vlade nihče na svetu več nima za afganistansko oblast. Od generalnega sekretarja je pismo romalo v roke devetčlanskega odbora za akreditacije, v katerem so tudi predstavniki ZDA, Rusije in Kitajske. Ker pa se ta verjetno ne bo sestal pred ponedeljkom, kot so namignili ameriški predstavniki, saj tradicionalno zaseda oktobra oziroma novembra, ni verjetno, da bi Šahin dobil priložnost za nastop.
Proti takšni možnosti je že odločno nastopil nemški zunanji minister Haiko Maas. »Ničemur ne bo koristilo, če damo na urnik Združenih narodov takšno predstavo,« je dejal. »Pomembnejša od besed so dejanja, vključno s človekovimi pravicami, zlasti žensk, ter vključujoča vlada in distanciranje od terorističnih skupin.«
Možnost nastopa v generalni skupščini bi po ocenah poznavalcev talibanom pomagala v prizadevanjih za mednarodno priznanje, govor pa bi gotovo pritegnil veliko pozornosti. Guterres je pred tem dejal, da je prav želja talibanov po priznanju eden od vzvodov, preko katerih skuša mednarodna skupnost vplivati nanje. Zaenkrat jih ni priznala še nobena država.
Iz Afganistana pa medtem prihajajo poročila o popolnem sesutju zdravstvenega sistema zaradi pomanjkanja denarja, ki ga ni ne za plače zaposlenih ne za nakup medicinske opreme in zdravil, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki deluje v okviru OZN. Njen direktor Tedros Adhanom Ghebreyesus pravi, da so se zdravniki znašli v položaju, ko morajo odločati o tem, kdo bo živel in kdo umrl. WHO je zato sprostila za 38 milijonov evrov pomoči državi, ki je do prihoda talibanov tri četrtine denarja dobila iz tujine, kar je čez noč presahnilo. agencije
