Sodnica Vanessa Baraitser je januarja zavrnila izročitev Juliana Assangea ZDA, kjer mu želijo soditi zaradi objave zaupnih dokumentov. Odločila je, da zaradi pogojev, ki bi ga čakali v zaporu v ZDA, obstaja tveganje, da bi storil samomor. ZDA so se na to odločitev pritožile.
Odvetnica ameriške vlade Clair Dobbin je na današnji obravnavi v prizivnem postopku zatrdila, da sodnica »ni upoštevala teže« strokovnih dokazov, da pri Assangeu ne obstaja tveganje za samomor, poročajo tuje tiskovne agencije. Dobbinova je pod vprašaj postavila tudi neodvisnost strokovnjaka Michaela Kopelmana, ki je ocenil zdravstveno stanje 50-letnika. Zatrdila je, da je zavedel sodnico.
S tema dvema točkama bodo zdaj razširili za oktober predvideno glavno obravnavo v prizivnem postopku, so sporočili z londonskega sodišča. Po oceni nemške tiskovne agencije dpa gre za delni poraz Assangea. Ta je današnjo obravnavo spremljal na daljavo iz strogo varovanega zapora Belmarsh, v katerem je že dve leti. Pred sodiščem pa so se zbrali njegovi podporniki. »To je zasmehovanje svobode,« je dejal eden od njih po poročanju tujih agencij.
Grozi mu do 175 let zapora
Ameriško pravosodje Assangeu očita objavo zaupnih dokumentov o vojaških operacijah ZDA v Iraku in Afganistanu, ki jih je pridobil od žvižgačice Chelsea Manning, ki je bila prej ameriški vojak Bradley Manning. Če bi ga v ZDA spoznali za krivega v vseh točkah obtožnice, mu grozi do 175 let zapora.
Assange se je leta 2012 pred izročitvijo ZDA zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu. Takrat je bil zanj tudi veljaven evropski priporni nalog zaradi domnevnega posilstva na Švedskem. Kasneje so na Švedskem postopek proti njemu opustili.
Britanska policija ga je aretirala aprila 2019, ker naj bi s pobegom na veleposlaništvo kršil pogojni izpust. Pred tem so mu na ekvadorskem veleposlaništvu po zamenjavi na položaju ekvadorskega predsednika odrekli gostoljubje.
