Ustanovitelj žvižgaške strani Wikileaks Julian Assange, ki v britanskem priporu čaka na odločitev o izročitvi Združenim državam, je izgubil ekvadorsko državljanstvo. Dobil ga je leta 2018 pod takratnim ekvadorskim predsednikom Leninom Morenom, ki je skušal Assangeu tudi na tak način omogočiti, da bi zapustil ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kamor se je zatekel pred kazenskim pregonom v Veliki Britaniji in pred morebitno izročitvijo Švedski ter ZDA. Letos izvoljena ekvadorska oblast pod predsednikom Guillermom Lassom, ki je že leta 2017 še kot kandidat napovedal ostrejši pristop do Assangea, je vložila zahtevo po odvzemu državljanstva, rekoč, da je pred podelitvijo državljanstva navedel več napačnih in nedoslednih podatkov ter ni plačal taks, sodišče v Ekvadorju pa je zahtevi ugodilo. Assangeev odvetnik Carlos Poveda, ki je po rojstvu avstralski državljan, je napovedal, da se bo pritožil in zahteval pojasnila.
Assange se je na ekvadorsko veleposlaništvo zatekel leta 2012, ko je britansko sodišče odločalo o zahtevi Švedske po njegovi izročitvi zaradi obtožb o spolnem nadlegovanju in posilstvu. Predvsem se je bal, da bi ga Švedska potem izročila ZDA, kjer mu grozi do 175 let zapora zaradi sedemnajstih točk obtožnice o vohunjenju, ker je Wikileaks med drugim objavljal zaupne ameriške diplomatske depeše, vojaške posnetke napada v Iraku s civilnimi žrtvami in drug material. Snowden je na ekvadorskem veleposlaništvu ostal sedem let, s tem pa kršil pravila branjenja s prostosti oziroma varščine, ki mu jih je določilo britansko sodišče.
Leta 2019 se je odnos Morena do Assangea ohladil, med drugim zato, ker naj bi imel Wikileaks vlogo pri objavi dokumentov, ki so ekvadorskega predsednika povezovali s korupcijskim škandalom, kar Assange zanika. Ekvadorske oblasti so dovolile britanski policiji, da Assangea aretira in odpelje z veleposlaništva. Zaradi kršenja pravil varščine je bil potem obsojen na 50 tednov zapora. Vmes je Švedska umaknila primer proti njemu zaradi prevelike časovne oddaljenosti.
Ko je Assange kazen 50 tednov odslužil, pa je zaradi begosumnosti ostal v priporu, dokler britansko sodišče dokončno ne odloči o vprašanju njegove izročitve ZDA, kar se je dodatno zavleklo zaradi pandemije. Januarja letos je sodišče v Londonu sicer zavrnilo zahtevo ZDA, rekoč, da obstaja resno tveganja za Assangeevo zdravje, če bi ga izročili. V začetku tega meseca pa je sodišče odločilo, da se ZDA zoper januarsko odločitev lahko pritožijo. Kdaj se bo nadaljevalo odločanje o izročitvi Assangea, ki je ta mesec napolnil 50 let, še ni znano. agencije
