Kubansko gospodarstvo močno trpi zaradi upada turizma, ki ga je povzročila pandemija covida-19, kot tudi zaradi sankcij ZDA. Prav tako se ne more več zanašati na pomoč Venezuele, saj je ta zavezniška država tudi sama v krizi. Na Kubi primanjkuje hrane in zdravil. Poleg tega se je število okužb z novim koronavirusom v zadnjem času močno povečalo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Sprememba glede ustanavljanja podjetij v socialistični državi, kjer so podjetja v državni lasti pravilo, prihaja skoraj mesec dni potem, ko je na tisoče Kubancev v številnih mestih spontano šlo na ulice ter protestiralo za svobodo, proti zatiranju in pomanjkanju. Takšnih protestov v tej otoški državi ni bilo že desetletja.
Avtoritarna vlada je proteste označila za nasilne nemire, ki so jih sprožile ZDA, da bi razdvojile Kubance. Varnostne sile so proteste nasilno prekinile in od takrat aretirale že na stotine ljudi. Dostop do interneta na otoku je blokiran.
Kuba se spreminja
Štiri dneve po izbruhu protestov je vlada za čas do konca leta odpravila vrednostne omejitve za uvoz hrane, zdravil in higienskih pripomočkov v osebni prtljagi potnikov ter carine nanje. Že pred letom dni je bil odpravljen desetodstotni davek na nakup ameriških dolarjev, ki je veljal od leta 2004. V začetku tega leta je Kuba ukinila tudi eno od dveh lokalnih valut, seznam poklicev, dovoljenih v zasebnem sektorju, pa razširila s 127 na več kot 2000.
V zasebnem sektorju je na Kubi zaposlenih kakšnih 600.000 ljudi oziroma 13 odstotkov vse delovne sile. Premier Manuel Marrero Cruz je junija posvaril, da zasebni dejavnosti ne bodo dovolili, da bi se preveč razvila, »saj obstajajo meje, ki jih ni dovoljeno preseči«. Toda strokovnjak za razvoj kubanskega gospodarstva Oniel Diaz je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal, da novi zakon o malih in srednjih podjetjih predstavlja prelomnico, ki so jo mnogi Kubanci leta nestrpno pričakovali.
