Kuba in še devet držav, med njimi Iran, Zimbabve, Venezuela, Kitajska, Rusija in Kambodža, je na visoko komisarko ZN za človekove pravice Michelle Bachelet v torek naslovilo skupno pismo s prošnjo za takojšnjo odpravo »enostranskih prisilnih ukrepov« oziroma sankcij ZDA proti njim, da bi lahko napredovali v boju s pandemijo. Podpisniki opozarjajo, da sankcije resno spodkopavajo mednarodno sodelovanje in solidarnost ter otežujejo financiranje, obsežne sekundarne kazni za gospodarske subjekte pa onemogočajo izmenjavo osnovnega materiala in zdravstvene opreme, potrebnih za reševanje življenj okuženih z novim koronavirusom in obolelih za covidom-19.
Začeli prvo fazo testiranja cepiva
Trumpova administracija je sankcije proti Kubi, ki trajajo že 58 let, med pandemijo še zaostrila. Konec marca je kitajski mogotec Jack Ma, lastnik spletne trgovine Alibaba, podaril 24 latinskoameriškim državam, vključno s Kubo, večjo količino zaščitne zdravstvene opreme. Vse razen Kube so jo prejele v začetku aprila. Kubanska vlada vidi vzrok v tem, da kolumbijska letalska družba Avianca Cargo, ki je dostavljala pošiljke, ni letela na Kubo zaradi ameriške grožnje, da jo čakajo sankcije, če bi to storila. Po navedbah kubanske vlade je Washington ameriškim podjetjem tudi prepovedal izvažati respiratorje na Kubo. Iz istih razlogov nemško podjetje Profumed Deutschland po besedah njegovega direktorja Georga Schefferja ne more uvoziti kubanskega protivirusnega zdravila interferon alfa 2B, ki se je na Kitajskem pri obolelih za covidom-19 izkazalo pri blaženju simptomov.
Uspehi Kube na področju zdravljenja in razvoja zdravil, zlasti za infekcijske bolezni, so znani. Nekatera zdravila, ki so jih razvili za druge vrste epidemij, se danes uporabljajo za zdravljenje oziroma omilitev simptomov pri okuženih s koronavirusom. Po izbruhu pandemije so se lotili novih raziskav in imajo trenutno 15 projektov za laboratorijsko razvijanje zdravila in hitrih testov za zaznavo okužbe s covidom-19, so sporočili iz farmacevtskega podjetja Biocubafarma. Te dni je kubanski Center za genetski inženiring in biotehnologijo prav tako sporočil, da so začeli prvo fazo kliničnega testiranja cepiva, ki naj bi okrepil človekovo naravno imunost proti virusu.
Brigade zdravnikov na pomoč po vsem svetu
Poleg tega je Kuba v zadnjem mesecu poslala že okoli 40 brigad zdravnikov in drugih strokovnjakov, da pomagajo lokalnim zdravstvenim ustanovam v več latinskoameriških, evropskih in afriških državah. V Italijo je prispelo 53 kubanskih specialistov, ki so leta 2014 sodelovali v zatiranju epidemije ebole v zahodni Afriki. Kubanske zdravstvene ekipe sodelujejo tudi v Andori, ta teden so priskočile na pomoč v Hondurasu in Angoli. Ob tem pa ameriška administracija državam priporoča, naj kubanske pomoči ne sprejemajo, ker da te zdravnike njihova vlada slabo plačuje in izkorišča.
Na Kubi so do včeraj sicer ugotovili 1189 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 40 ljudi. Prvo okužbo so zaznali 11. marca pri dveh italijanskih turistih iz Milana, teden dni zatem je eden od njiju postal prva žrtev na otoku. Kubanska vlada je meje zaprla 1. aprila in odpovedala vse lete, z izjemo tistih za evakuacijo več tisoč turistov, ki so ostali ujeti na otoku. Podobno kot drugod so sledili klasični ukrepi, stroga omejitev gibanja v mejah občine ali naselja, kjer so se pojavile okužbe. Vlada je mobilizirala več tisoč študentov in medicinskega osebja, ki so obiskovali in preverjali zdravstveno stanje prebivalcev ter mednje razdeljevali preventivno zdravilo za okrepitev imunosti.
