Članice sredstva črpajo na podlagi nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Najprej potrebuje načrt pozitivno oceno komisije, nato potrditev Sveta EU. Potem mora članica s komisijo skleniti sporazum o financiranju. Na tej podlagi prejme predplačila, ki znašajo 13 odstotkov vrednosti celotnega načrta.
Prvi so bili danes na vrsti Belgija s 770 milijoni evrov, Luksemburg z 12,1 milijona evrov in Portugalska z 2,2 milijarde evrov. Nadaljnja izplačila pa jim bo komisija v prihodnje odobrila glede na uresničevanje ciljev in mejnikov v nacionalnih načrtih. Vrstni red držav pri dodeljevanju sredstev v okviru predfinanciranja je odvisen od hitrosti njihovih nacionalnih postopkov, potrebnih za sklenitev sporazuma o financiranju. V nekaterih primerih ti trajajo nekaj dni, v nekaterih več, pojasnjujejo v Bruslju.
V avgustu se pričakuje še več izplačil. Komisija naj bi denar izplačala v dveh mesecih po dokončni potrditvi načrta v Svetu EU, vendar pa so danes v Bruslju zatrdili, da so našli način, da lahko to storijo v nekaj dneh.
Slovenija naj bi prvi denar prejela najpozneje septembra
Finančni ministri EU so doslej potrdili 16 nacionalnih načrtov, ki so podlaga za črpanje evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji, med njimi tudi slovenskega. V primeru Slovenije znašajo predplačila 231 milijonov evrov, celoten načrt pa je vreden 2,5 milijarde evrov. Na vprašanje, kdaj bo Slovenija dobila prvi denar, je finančni minister Andrej Šircelj pred časom na novinarski konferenci odgovoril, da je rok 60 dni, da si želi, da bi bilo to čim prej, ter da pričakuje, da se bo to zgodilo najpozneje septembra.
Evropska komisija je doslej pozitivno ocenila 18 nacionalnih načrtov, pri čemer dveh, irskega in češkega, članice še niso obravnavale. Doslej je prejela načrte 25 članic, manjkata še nizozemski in bolgarski. Med načrti, ki še čakajo na oceno komisije, sta tudi madžarski in poljski, ki dvigata veliko prahu. Obe državi sta zaradi očitanih kršitev vladavine prava v težavnem odnosu z Brusljem. V komisiji se že vseskozi izmikajo konkretnim odgovorom na vprašanja, kje se zatika.
Rok za ocenjevanje madžarskega načrta so podaljšali do konca septembra. Poljska je dvomesečni rok za ocenjevanje že enkrat podaljšala, in sicer do 1. avgusta. Kljub izteku tega roka za zdaj še ni jasno, ali se je Varšava z Brusljem dogovorila za vnovično podaljšanje oziroma kakšno je trenutno stanje.
