Glede na to, da je v obvestilu ministrstva za infrastrukturo o tem, kaj prinaša novela, ostalo spregledano in nezapisano, da točke ostajajo, lahko mirno zapišemo, da z znižanjem kazni zakonadajalec ljudem sporoča, da je hitrost zanj manj pomembna, da lahko na neki način ljudje to lažje počnejo. Sporočajo, da za sedanjo oblast hitrost na cestah ni več problem, piše Tomaž Bukovec v novi številki Nedeljskega dnevnika.
9. julija letos je v Ilirski Bistrici na cesto pritekel 9-letni otrok in 61-letna voznica mu je zapeljala čez nogo. V Miklavžu na Dravskem polju je marca letos je 72-letni voznik zbil še ne petletnega otroka, ki je pritekel z dvorišča. Aprila letos je v Vanganelu na Primorskem 10-letni otrok pritekel iz hiše na cesto, kjer je vanj trčil 21-letni voznik osebnega avtomobila, 23. julija pa se je zgodila tudi nesreča v naselju Radovica, občina Metlika, kjer je voznik prav tako zbil otroka.
Pred dnevi se je predšolska deklica sredi neke dolenjske vasi zaletela v sprednji del osebnega vozila, noga ji je prišla pod kolo, vendar se je na srečo vse končalo z lažjimi poškodbami. Če bi omenjeni vozniki pripeljali hitreje, morda le nekaj kilometrov na uro …
Podobne nesreče bi lahko še naštevali, posebej take, ki so se končale z lažjimi ali težjimi poškodbami, pa tudi smrtjo. Februarja letos je na regionalni cesti izven naselja Socka v občini Vojnik, 65-letni voznik osebnega avtomobila med vožnjo trčil v 6-letnega otroka, ki je prečkal vozišče. Otrok je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Če bi vozniki udeleženi v najprej omenjenih nesrečah pripeljali morda le nekaj kilometrov hitreje, bi bile posledice zagotovo hujše in če bi pripeljali le nekaj kilometrov počasneje, morda do nesreče sploh ne bi prišlo.
Lani se je na slovenskih cestah primerilo 14.971 nesreč od tega 10.194 z materialno škodo, 4.704 s težkimi poškodbami in 73 s smrtnimi žrtvami, te nesreče pa so zahtevale 5017 lahko telesno poškodovanih, 678 hudo telesno poškodovanih in 80 mrtvih. V naseljih je bilo od skupnega števila kar 25 mrtvih ali 31 odstotkov. Je pa bilo leto 2020 zaradi korone prometno bolj varno in je zahtevalo manj žrtev na drugih cestah, zaskrbljujoče pa več v naseljih. Na avtocestah, za katere so ustanovili tudi avtocestno policijo, lani 6, leto pred tem pa 15 in 2018 13. Leta 2019 je v naseljih umrlo 24 ljudi, 2018 19, leta pred tem pa so bile te številke še višje. 2015 35, 2016 36, 2017 pa 36, je pa v odstotkih bila številka nekoliko pod ali okoli 30 odstotkov. Daleč največ nesreč se zgodi na regionalnih cestah in samo lani je na njih umrlo 32 ljudi ali kar 40 odstotkov, leta pred tem pa 39, 32, 26, 38 in 2015 prav tako 38. Zanimivi so tudi podatki policije, ki govorijo o smrtnih žrtvah glede na vzrok prometne nesreče. Zaradi neprilagojene hitrosti je leta 2020 umrlo 27 ljudi, 2019 49, 2018 37, 2017 kar 45, 2016 43 in 2015 49.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Boni kot nova uspešnica, ki pa ne rešuje vseh
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kašna je naša energetska prihodnost – v novem jedrskem reaktorju, vetrnicah, vodnih ali sončnih elektrarnah, kakšne koristi bodo od novih turističnih bonov, kako skrbijo v Kopru za mestno jedro in zakaj nekatere ulice propadajo, kako usklajuje glasbo in jadranje dirigentka Ana Erčulj, kako je trojna morilka iz ZDA podtikala umore – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
