Ugotovitve dosedanje epidemiološke obravnave nakazujejo, da je zaradi mišjega leta in občasnega obilnega deževja bakterija, ki povzroča zajčjo mrzlico oz. tularemijo, močno razširjena v naravi, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Bolezen se pojavi običajno tri do šest dni, lahko pa tudi en dan ali nekaj tednov po okužbi, potek bolezni in bolezenski znaki so odvisni od vstopnega mesta okužbe.
Zaradi pojava tularemije na NIJZ prebivalcem v občinah Tolmin in Ajdovščina odsvetujejo pitje vode iz vodnih virov v naravi, kot so nenadzorovani izviri ali studenci. Voda se namreč lahko onesnaži z bakterijo s trupli okuženih živali ali izločki okuženih živali, najpogosteje glodavcev.
Začetek zajčje mrzlice je sicer neznačilen; pojavijo se mrzlica, vročina, glavobol, slabo počutje, lahko bolečine v trebuhu, v nadaljnjem poteku pa so za večino primerov značilne kožne razjede ter povečane lokalne bezgavke.
Med zaščitne ukrepe po navedbah NIJZ sodijo izogibanje truplom mrtvih ali bolnih živali oz. ustrezna zaščita pri stiku z njimi, uporaba maske pri delu v naravi in čiščenju drvarnic in kleti. S primerno obleko in uporabo zaščitnih sredstev pa naj se ljudje zaščitijo pred okuženimi klopi, muhami in komarji.
»Priporočljivo je, da ne pijemo vode, ki ni nadzorovana oz. ustrezno dezinficirana, ter da prostore, kjer shranjujemo hrano, zaščitimo pred mrčesom in glodavci,« še svetujejo na NIJZ.
