Brionska deklaracija je takrat končala desetdnevno vojno in bila pomemben korak h kasnejšem mednarodnem priznanju Slovenije.
Slovesnosti v Ljubljani so se udeležili tudi predsednik državnega zbora in predsednik državnega sveta, predstavniki tedanje skupščine republike Slovenije in tedanje vlade.
Za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred tridesetimi leti
Brionska deklaracija je bila sprejeta na današnji dan pred tridesetimi leti kot sklepni dokument pogajanj med predstavniki evropske skupnosti, Slovenije, Hrvaške in Jugoslavije. V imenu tedaj nove države, republike Slovenije so se pogajanj udeležili njeni tedanji najvišji predstavniki: predsednik predsedstva Milan Kučan, predsednik skupščine dr. France Bučar, predsednik vlade Lojze Peterle, minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in slovenski predstavnik zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek.
Današnja državna počastitev obletnice tega pomembnega dogodka sodi v okvir prizadevanj predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja za ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke pred tridesetimi leti, ki so utirali pot prvim demokratičnim volitvam in odločitvi o osamosvojitvi Slovenije. Spomnili so se tudi tridesete obletnice diplomatskega priznanja in sprejema ustave republike Slovenije. Predsednik republike je do sedaj priredil enajst posebnih slovesnosti v počastitev in ohranitev zgodovinskega spomina na trideseto obletnico prelomnih dogodkov v zgodovini naše države.
Izjemen doprinos slovenske diplomacije v času osamosvojitve
Dr. Dimitrij Rupel je v svojem govoru spomnil na pomembne prelomne zgodovinske dogodke v Evropi in svetu v času slovenske osamosvojitve. Poudaril je, da je bilo to izredno težko obdobje, zgodili so se tudi številni zahtevni pogovori s tedanjimi tujimi voditelji, ki so zagovarjali obstoj tedanje Jugoslavije.
»Časi, ko je nastajala slovenska država so bili nemirni in negotovi, morda tudi zato bolj dojemljivi za velike spremembe,« je dejal. Glavno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije so po Ruplovih besedah prav gotovo imeli diplomati, saj so diplomatska prizadevanja trajala dlje kot vojna sama. Vsa priznanja in spričevala mladi Sloveniji so bila namreč zbrana do 22. maja 1992. Prav gotovo sodi Brionska deklaracija med slovenske in evropske velike dosežke, je še zaključil.
Vloga dr. Janeza Drnovška in pomen enotnosti
Milan Kučan je spomnil na tedanja pogajanja in težko pot prepričevanja evropskih voditeljev, da Slovenija postane samostojna.
»Meni se zdi najbolj pomembno dejstvo, da je Brionska deklaracija končala vojno na slovenskih tleh in omogočila nadaljevanje osamosvojitve Slovenije vse do njenega mednarodnega priznanja. Slovenija pogajanja na Brionih upravičeno šteje za rojstvo svoje diplomacije, ki je formalno potrditev dobila s sprejemom države v Združene narode.«
Obudil je še spomine in opozoril: »Spomin je nosilec sporočil, a je tudi zlahka predmet prirejanja in ponarejanja, kot je tega moč najti v brošuri, ki ima naslov Stali smo in obstali.« Spregovoril je tudi o pomembni vlogi dr. Janeza Drnovška, ki je bil član zvezne in slovenske delegacije in je s tem omogočil informacije s sestankov, na katere predstavniki Slovenije niso bili vabljeni.
V govoru je večkrat izpostavil enotnost političnega vodstva pred tridesetimi leti, namreč tudi enotna podpora brionskim sklepom je zelo vplivala na položaj Slovenije v burnem diplomatskem dogovarjanju. Svoje misli pa sklenil:
»Tudi najzahtevnejše probleme je mogoče reševati po poti dialoga, potrpežljivega in argumentiranega iskanja soglasja, brez merjenja moči. Tudi v mednarodnih odnosih je pomembno biti načelen, ohranjati verodostojnost, iskati zaveznike in ne prilagajati stališč kratkotrajnim koristim. Tudi v vojni, če ti je vsiljena, se je treba braniti in se zavzemati za mir. Za najtežje odločitve je treba pridobiti razumevanje in podporo državljanov, povedati resnico in imeti za to pogum, biti do njih spoštljiv in si prizadevati za njihovo zaupanje.« In pripomnil, da je morda v teh besedah tudi kaj uporabnega za današnji čas.
Predsednik RS Borut Pahor je še opozoril na dve zanimivi protislovji, brionska deklaracija naj bi suspendirala proces osamosvojitve Slovenije, v resnici pa ga je pospešila. Prav tako naj bi brionska deklaracija suspendirala proces Slovenije, šlo pa je za dokument, ki je v resnici priznaval mednarodno subjektiviteto Slovenije. Tudi on je spomnil na močno enotnost in iskrenost dialoga tedanjega slovenskega vodstva.
Prenos današnje slovesnosti si lahko ogledate tudi na naši spletni strani.
