Po dnevu premora so kolesarji svoje noge nazaj na delovno temperaturo ogreli na ravninski etapi od Albertvilla do Valenca. Pretežno miren dan je v zadnjem delu etape začinil močan bočni veter, ki je razbil glavnino. Za hip se je v težavah znašel tudi nosilec rumene majice vodilnega na dirki Tadej Pogačar, ki pa je na srečo uspel ujeti vodilno skupino kolesarjev in tako ni izgubil nič časa v boju za skupno zmago, kjer ima še vedno veliko prednost. Slabše sta se v vetru znašla preostala Slovenca Matej Mohorič (Bahrain-Victorius) in Luka Mezgec (BikeExchange), ki sta na cilj prišla z dobre pol minute zaostanka.
V prvi skupini je preostalo dobrih 70 kolesarjev, ki so se udarili v ciljnem sprintu. Tam je bila tudi celotna ekipa Deceuninck-QuickStepa, ki je vodila glavnino za nosilca zelene majice najboljšega sprinterja na Touru do zdaj Marka Cavendisha. »To je bil vlak stare šole, kot voda v mlinu. Šlo je za zaključek kot iz učbenika,« se je na cilju smejalo Britancu Marku Cavendishu, ki je še tretjič na letošnjem Touru unovčil odlično delo ekipe. Tokrat bi sicer skorajda naredil klasično sprintersko etapo, saj je roke v zrak dvignil že pred ciljno črto, z veliko hitrostjo pa se mu je približeval Belgijec Wout Van Aert (Jumbo-Visma), a počasni posnetek je vseeno potrdil zmago 36-letnika z otoka Man. »Moral sem le dokončati delo, saj mi ni bilo treba nič delati, razen v zadnjih 150 metrih. To je bila zmaga ekipe, ki se ji moram zahvaliti za vse,« je dodal srečni Cavendish.
Vrnitev odpisanega
Za Markom Cavendishem je že po desetih etapah sanjski Tour, saj si verjetno tudi v najbolj pobožnih sanjah ni mogel predstavljati takega razpleta. Britanec je svojo zadnjo zmago na francoski pentlji dosegel leta 2016, nato pa se je začelo trpljenje v njegovi sicer izjemno bleščeči karieri. Tudi letos sprva ni bil v načrtih ekipe za najprestižnejšo dirko v sezoni. A zvezde so bile na njegovi strani, saj se je poškodoval Irec Sam Bennet in vlogo sprinterskega kapetana so v ekipi dodelili izkušenemu Britancu.
Ta zaupanje vrača na najboljši način. Potem ko je dobil prvo etapo, se v sprinterskih zaključkih zdi nepremagljiv. Je izjemno samozavesten in še dodatno motiviran. Z današnjo zmago je namreč prišel do 33. zmage na Tourih in je le še zmago oddaljen od rekorda Eddyja Merckxa. »Dirkam na etapne zmage,« je tokrat že bolj samozavestno tudi o tem govoril Manxman, ki je v Valencu zmagal že drugič v karieri. »Poznali smo ta cilj. Vedeli smo, da moramo zadnji zavoj vzeti na široko, da ohranimo hitrost,« je razkril recept za nov uspeh.
Tadej Pogačar je moral po koncu etape bolj kot na težave z vetrom odgovarjati na očitke o dopingu, ki so se začeli pojavljati na prvi prosti dan letošnjega Toura: »Ne vem, kaj naj še storim, da dokažem svojo nedolžnost. Imam veliko kontrol, že to bi moralo zadostovati.« Pogačar bi bil pripravljen deliti tudi svoje podatke: »Zelo rad bi jih delil, a potem bi to drugi lahko uporabili proti meni. Lahko povem le, da so številke dobre, a niso nič višje od lanskih. Letošnji Tour so zaznamovali padci v prvih etapah in od tod moja razlika.«
Ne enkrat, jutri kar dvakrat na sloviti Mont Ventoux
Potem ko so kolesarji zapustili Alpe, jih jutri čaka velikan Provanse oziroma eden najbolj znanih vzponov na dirki po Franciji nasploh, sloviti Mont Ventoux. Kolesarji se na mitski vzpon ne bodo povzpeli zgolj enkrat, ampak kar dvakrat. Spoznali bodo »lažjo« in »težjo« različico ceste do vrha, vendar nobena ni prav lahka. Lažja je dolga 22 kilometrov in ima povprečni naklon 5,1 odstotka, tako da je vzpon zapisan v težavnost prve kategorije.
V drugo bo cesta nekoliko krajša, saj bo merila 15,7 kilometra, a bo zato toliko strmejša. Povprečni naklon znaša kar 8,8 odstotka in zato velja za vzpon ekstra kategorije. Po izjemnem naporu pa kolesarsko karavano čaka še zelo zahteven spust do kraja Malucene. Vsekakor nov zahteven dan za aktualnega zmagovalca francoske pentlje Tadeja Pogačarja, ki pa lahko še enkrat več potrdi, kdo je gospodar letošnje dirke.
