Zaradi kasnejšega odpiranja ekonomij v območju evra (še) ni takega pomanjkanja po delovni sili kot v nekaterih sektorjih v ZDA, zaradi česar morajo delodajalci ponekod ponuditi višje plače, da bi pritegnili nove zaposlene. V vsaj delni meri je tak proces v prihodnjih mesecih pričakovati tudi v območju evra, zlasti pri nižje plačanih delovnih mestih v storitvenem sektorju (in drugje), ki so najbolj občutljiva za povišanje cen energentov in surovin, saj to zvišuje cene prevoza na delo, ogrevanja, hrane… Zviševanje plač sicer povzroča dolgoročnejše inflacijske pritiske. Pričakujemo namreč lahko, da bodo cene plač v aktualnem tržnem okolju dokaj »lepljive« oziroma se jih ne bo dalo kaj kmalu nižati. Verjetno tudi ne ob morebitnem krepkejšem znižanju cen surovin in energentov v prihodnje.
Cene energentov in surovin so v prvi polovici leta zelo pridobile. Cene nafte WTI in brent so zaradi odločitev OPEC+ in povrnitve povpraševanja letos v dolarjih pridobile že 56 oziroma 47 odstotkov. Cene aluminija in bakra so se povišale za 27 oziroma 21 odstotkov, cene železove rude pa za 26 odstotkov. Lahko sicer omenimo, da so se rasti številnih surovin maja začele umirjati ali celo nazadovati, a kljub temu lahko pričakujemo njihov prispevek k inflaciji ob pričakovani povrnitvi povpraševanja v prihodnjih nekaj mesecih. Proti koncu leta in verjetno še toliko bolj v naslednjem letu lahko z umiritvijo rasti globalnega povpraševanja pričakujemo tudi »umiritev« marsikaterih cen in šele po tem lahko pričakujemo prve dvige temeljnih obrestnih centralnih bank. Po Fedovi trenutni uradni pričakovani časovnici bo ameriška centralna banka začela dvigovati temeljne obrestne mere v letu 2023. Nekateri Fedovi predstavniki sicer prve dvige obrestnih mer pričakujejo že prihodnje leto.
Nespremenjene in izjemno nizke obrestne mere bodo torej v tem letu še naprej veter v krila delniškim trgom. Ta veter bo sicer večkrat začasno prekinjen z mesečnimi odčitki občutno višjih ravni inflacije v prihajajočih mesecih, tako v ZDA kot v območju evra. Po drugi strani pa dodaten pospešek pri delniških trgih lahko pričakujemo še iz naslova (pričakovano) krepko izboljšanih poslovnih izidov podjetij za letošnji drugi kvartal. Ne nazadnje se na Wall Streetu sezona objav poslovnih izidov za drugi letošnji kvartal začne naslednji teden z objavo rezultatov največjih ameriških bank JP Morgan Chase, Wells Fargo, Citigroup, Morgan Stanley in Goldman Sachs. Morebitni dobri znaki glede ameriške ekonomije v poročilih največjih ameriških bank bodo zagotovo še dodaten katalizator navdušenja na delniških trgih.
Vsekakor pa ob povišanju ležarin, negativni donosnosti na depozite in državne obveznice za letošnje leto lahko ostanemo še naprej pozitivni, kar zadeva tečaje delnic. Pri tem pa se moramo zavedati, da so delniške naložbe vedno precej in neprimerno bolj tvegane kot depozit na banki – a vendar v sedanjih tržnih pogojih vse bolj postajajo del učinkovitega varčevalnega in investicijskega načrta vsakega posameznika. Praviloma ob profesionalni pomoči borznoposredniških hiš.
