»Zdaj vidite, o kakšni kemiji govorim ves čas?« je selektor slovenske reprezentance Aleksander Sekulić z nasmehom na obrazu razlagal na novinarski konferenci po finalni tekmi kvalifikacijskega turnirja za olimpijske igre, ko so njega in Luko Dončića prekinili preostali igralci, ju zalili z vodo in poskakovali ob vpitju znanega napeva »Kdor ne skače, ni Slovenc«. »Kemija v reprezentanci je izjemna in je ne morem primerjati z ničimer. Igralci smo ves čas skupaj, tudi zunaj igrišča. Smo izjemna ekipa, vsak posameznik pa je odličen košarkar,« je pritrdil Luka Dončić. Ni kaj, košarkarski reprezentanti so resnično izjemno povezani, kar se je pokazalo na parketu dvorane Žalgirio Arena, kjer so v preteklem tednu po vrsti padle Angola, Poljska, Venezuela in v finalu še Litva pred 11.000 domačimi navijači.
Ko so se na semaforju iztekale zadnje sekunde nedeljske tekme, se je Dončić z iztegnjenimi rokami obrnil proti dvorani, z ustnic pa se mu je dalo razbrati naslednje besede: »Tako je, ja ja, pa pa.« Ko je iz rok predsednika Košarkarske zveze Litve Arvydasa Sabonisa prejel nagrado za najkoristnejšega posameznika (MVP) turnirja v Kaunasu, so ga reprezentančni soigralci obstopili, dvignili in nekajkrat vrgli v zrak. Veliko veselja in dobre volje je bilo danes tudi na brniškem letališču ob povratku reprezentance v domovino, že v kratkem pa se bodo igralci vrnili na delo, saj v Tokio ne želijo oditi le kot turisti, temveč tudi tam doseči odmeven rezultat.
Dončić prepričan, da so najlepše stvari še pred njim
»Sem brez besed. Trdo smo delali, saj nismo imeli veliko časa za pripravo. Ključno je, da vse počnemo z veseljem. Veseli smo, da smo lahko skupaj in igramo za Slovenijo. Imamo izjemno ekipo, v kateri vsi igramo s srcem. Po statistiki sem morda res izstopal, a me to ne zanima. Edino, kar je pomembno, je, da gre Slovenija prvič na olimpijske igre. Vsak otrok sanja, da bo nekoč nastopil na njih. Tudi jaz sem. Zdaj je to realnost. Kaj nas čaka v Tokiu? Trenutno o tem še ne razmišljam. Tudi tam bomo imeli svoje načrte in dali od sebe vse, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo,« je reprezentančni uspeh pokomentiral Luka Dončić. Po njegovih predstavah v ligi NBA in dolgi ter naporni sezoni so bili mnogi skeptični, ali se bo odzval reprezentančnemu klicu, čeprav je v zadnjem času pogosto zagotavljal, da ga igranje v slovenskem dresu še kako mika. Če bi bilo po njegovem, bi zaigral že na kvalifikacijskih tekmah za evropsko prvenstvo novembra, a so mu kljub osebnemu prizadevanju to preprečila pravila lige NBA. Po bolečem porazu v prvem krogu končnice proti LA Clippers se je usedel na letalo in potrdil besede ter se nemudoma priključil izbrani vrsti.
Kaj Luka Dončić pomeni slovenski reprezentanci, besede težko opišejo. Izstopal je celoten kvalifikacijski turnir, čeprav mu na prvih treh tekmah ni bilo treba v igri preživeti preveč časa, saj so bile odločene že precej pred koncem. Ko pa ga je Slovenija proti Litvi potrebovala, se je odzval klicu in v svojem slogu prišel do trojnega dvojčka (31 točk, 13 asistenc in 11 skokov), skupaj s soigralci pa reprezentanco popeljal v raj. »Pri 22 letih sem dosegel že marsikaj. Od malih nog sem sanjal, da bom igral v ligi NBA, za reprezentanco, na olimpijskih igrah. Vse to se počasi uresničuje, a prepričan sem, da so najlepše stvari še pred menoj,« je samozavesten Dončić, ki je pohvalil tudi delo selektorja Sekulića. »O njem lahko povem samo dobre stvari. Od trenutka, ko sem se priključil reprezentanci, je bil fenomenalen. Ves čas nas je spodbujal in priganjal, da smo napredovali iz dneva v dan. Ima ogromno zaslug za to, da smo se prebili na olimpijske igre.«
Sekulićev trenerski razcvet
Dončić je bil na kvalifikacijskem turnirju najboljši strelec (21,3 točke na tekmo), asistent (11,3), skakalec (8) in kradljivec žog (1,5) Slovenije, a jasno je, da brez dobrih soigralcev in selektorja do uspeha ne bi mogel priti. »Zaradi Luke igrajo bolje tudi drugi igralci, boljši pa izpadem tudi sam kot trener. A treba je dati priznanje tudi vsem drugim igralcem. Proti Litvi so se žrtvovali visoki igralci, ki so se borili proti Valančiunasu in Sabonisu. Mislim na Murića in Čančarja, pa tudi Tobeyja in Dimca. To je glavna vrednost prave ekipe, da za zmago vsak naredi, kar je potrebno. Izpostavil bi primer Jake Blažiča. Gre za igralca, ki je bil najboljši strelec evropskega pokala, pa je na prvih treh tekmah garal v obrambi in na tak način prispeval levje deleže k zmagam. Ko pa smo proti Litvi potrebovali njegove točke, je bil pripravljen. Vsi so se pripravljeni podrediti za uspeh, kar je za trenerja izjemen občutek,« je zadovoljen Sekulić.
Pri 42 letih Ljubljančan očitno doživlja trenerski razcvet, saj je pri češkem Nymburku postal glavni trener ter z reprezentanco prišel do uspeha kariere. »Ne bom povedal nič posebnega, če rečem, da je zame to gromozanski dosežek. Kot je za celotno slovensko košarko in šport. Prebili smo se na športno tekmovanje, na katerem nastopa vsega dvanajst reprezentanc z vsega sveta in je morda celo najbolj gledano od vseh. Zdaj je čas, da se malo poveselimo, nato pa bomo že pogledovali proti Tokiu.«
Srbija v solzah
Na vseh štirih kvalifikacijskih turnirjih za olimpijske igre so sicer gostitelji ostali praznih rok. Poleg Litve so brez vozovnice za Tokio ostali tudi Srbi, Hrvati in Kanadčani. Od omenjene trojice se je v finale uspelo prebiti zgolj Srbiji, ki je nato s 95:102 klonila proti Italiji. Po porazu se je usul plaz kritik na selektorja Igorja Kokoškova, ki se mu močno trese stolček. V Splitu je Hrvaška izpadla že v polfinalu proti Nemčiji, ki je v finalu s 75:64 porazila še Brazilijo. Kot zadnja si je pot v Tokio zagotovila Češka. V Victorii je s 97:72 premagala Grčijo, že v polfinalu pa senzacionalno izločila gostiteljico Kanado, pri kateri je igralo kar osem igralcev iz lige NBA.
