Prvi dve nalogi na kvalifikacijah za olimpijske igre je slovenska košarkarska reprezentanca opravila z odliko. Zmagi proti Angoli s 50 točkami in Poljski s 35 točkami razlike razkrivata, da je izbrana vrsta selektorja Aleksandra Sekulića v Kaunas prišla s pravim odnosom, v katerem ni prostora za popuščanje, s čimer izkazujejo tudi spoštovanje do nasprotnikov. A pozor. Slovenija je do zdaj naredila le tisto, kar se je od nje pričakovalo. Že ob žrebu skupin je bilo jasno, da bo v Kaunasu le ena resnično zahtevna tekma, ki bo odločala o tem, ali bodo kapetan Edo Murić in soigralci uresničili svoje sanje in prvič v zgodovini zaigrali na olimpijskih igrah. In to je proti gostiteljici Litvi. Prostora za kakršno koli evforijo tako ne sme biti, česar se, sodeč po izjavah, igralci vsekakor zavedajo. Še zadnja ovira pred finalom bo danes ob 15.30 Venezuela, ki bi morala biti za Slovence le dober trening.
Lahkotnost slovenskega napada
Kljub temu da je slovenska reprezentanca torej na prvih dveh tekmah igrala proti nasprotnikoma nižjega kakovostnega razreda, pa je ne glede na to treba izpostaviti njen izjemen napad. Ne le da je proti Angoli dosegla 118, proti Poljski pa 112 točk, bolj v oči bode dejstvo, da je do večine košev prišla z veliko lahkoto. V igri Slovenije je mogoče opaziti kroženje žoge za košarkarske učbenike, ob tem pa niti najmanjše sebičnosti pri nobenem od igralcev. Zdi se, da se vsak bolj kot lastnih točk veseli, ko jih doseže soigralec, posledice pa so izredno pozitivne.
»Na igrišču se zabavamo in igramo moštveno. Smo motivirani, ob tem pa se odlično razumemo med seboj,« je razloge za dobro igro v napadu izpostavil prvi zvezdnik Slovenije Luka Dončić, ki ima največ zaslug za atomski napad reprezentance, saj se na parketu nasprotnikove obrambe povsem osredotočajo nanj, s tem pa se odpira ogromno prostora za druge. »Luka z odnosom na igrišču in ob njem kaže, kaj mu pomeni igranje za Slovenijo. To prenaša na druge igralce. Enostavno igra košarko na pravi način, s tem pa dela soigralce boljše. Da ne bo pomote – nikakor ne želim podcenjevati drugih, ki so prav tako izjemni košarkarji. To je najbolje, kar trenutno premore Slovenija. In če k temu dodamo še ogromno željo, imamo napad, kakršnega gledamo v Kaunasu,« se smeji selektorju Aleksandru Sekuliću, ki za zdaj upravičuje zaupanje vodilnih pri Košarkarski zvezi Slovenije.
Kako nesebični so dejansko slovenski košarkarji, pove podatek, da so na prvih dveh tekmah povprečno na tekmo zabeležili kar 32 asistenc. Odlična sta tudi odstotka zadetih metov za dve (60,6) in tri (50,7) točke, kot tudi povprečno kar 45 skokov na tekmo (po 34 v obrambi in enajst v napadu). Selektor Sekulić je po večini zadovoljen tudi z igro v obrambi, čeprav tu in tam pride do napake, nekaj manjših težav pa je imela Slovenija le s Poljskim velikanom, 215 centimetrov visokim Aleksandrom Balcerowskim. Ker bosta v pričakovanem finalu z Litvo pod košema 211 centimetrov visoka hrusta Jonas Valenčiunas in Domantas Sabonis, je to nekaj, čemur bo Sekulić bržkone namenil poudarek na preostalih treningih.
Finala si močno želijo
A še pred pričakovanim finalom čaka Slovenijo bitka z Venezuelo, Litvo pa s Poljsko. Slovenska reprezentanca se z omenjeno južnoameriško reprezentanco na uradni tekmi ni pomerila še nikdar. Sta pa si pred leti dvakrat stali nasproti na pripravljalnem turnirju v Mariboru, obakrat pa je zmagala slovenska izbrana vrsta. 5. avgusta leta 2006 je bilo 88:61, 1. avgusta leto dni kasneje pa 88:68. Venezuela je na prvem obračunu v Kaunasu klonila proti Litvi s 65:76, na drugem pa porazila Južno Korejo s 94:80. V moštvu selektorja Fernanda Hectorja Dura, 60-letnega Argentinca, zvenečih imen ni, najboljša strelca pa sta z 12,5 točke na tekmo 28-letni in 196 centimetrov visoki Michael Carrera ter 34-letni in 183 centimetrov visoki Heissler Guillent.
»Čaka nas obračun z Venezuelo, ki igra zelo agresivno košarko. Njihovi igralci imajo velik atletski potencial, da igrajo dobro obrambo. Zato bomo morali biti v napadu še toliko bolj precizni ter predvsem vztrajati pri stvareh, v katerih smo uspešni. S takšnim pristopom si lahko priigramo nastop v finalu, ki si ga vsi močno želimo,« sporoča Sekulić. Aleksej Nikolić, ki je v Franciji pri Gravelinesu očitno močno pridobil samozavest, pa ne dvomi, da bo igralce trenerski štab dobro pripravil na polfinale. »Še naprej moramo igrati z enakim pristopom in razmišljanjem. Strokovni štab nas bo dobro pripravil na dvoboj z Venezuelo, tako da bomo spoznali njihove prednosti in slabosti. A še naprej moramo strmeti k nadgradnji svoje igre in prepričan sem, da bomo na polfinale maksimalno pripravljeni.«
