Preden je Knjižnica Reči zaživela, so okoliškim prebivalcem razdelili vprašalnike o tem, kakšne predmete bi si želeli izposojati, in sestavili seznam najbolj pogostih želja. Po šestih letih delovanja že vedo, kateri predmeti imajo »potencial« za pogosto izposojo. »Športnih predmetov ne potrebujemo, z odprtimi rokami pa sprejmemo orodje, na primer vrtalne stroje, krožne žage in brusilnike,« pove Jošt. »Predlani sta dva tu živeča Francoza z orodjem iz Knjižnice Reči predelala svoj kombi v avtodom! Veseli smo, da smo jima pomagali uresničiti to idejo.«
Število izposoj vsako leto nekoliko zraste. Zadnja leta jih na leto zabeležijo okrog 350, polovico od rednih članov, polovico pa od enkratnih izposojevalcev. Največ od konca aprila do oktobra, ko se praviloma lotimo večjih hišnih (p)opravil. »Z izposojo orodja prihranimo denar in prostor za shranjevanje, pomemben pa je tudi ekološki vidik. Povprečno gospodinjstvo na primer uporablja bormašino približno 15 minut na leto. Mora res vsako gospodinjstvo imeti svojo in trošiti naravne vire za teh 15 minut? Ljudi želimo ozavestiti, da z deljenjem predmetov pomagajo naravi in prispevajo k zmanjševanju odpadkov.«
V lov za prstanom in na poroko
Med najbolj iskanimi predmeti, ki si ga izposojevalci oz. predvsem izposojevalke praktično podajajo, je overlock – šivalni stroj za dvojno zarobljanje. »Najdaljše obdobje, ki ga je stroj preživel na policah knjižnice, čakajoč na izposojo, je teden dni, pa še to v času popolnega zaprtja države med epidemijo. Poleti je največ izposoj gasilskih miz in klopi, šotora ter spalnih vreč, jeseni pride na vrsto sušilnik za sadje in gobe, ob dolgih zimskih večerih videoprojektor.«
Na policah pa se najdejo tudi bolj nenavadne reči, denimo detektor kovin. »Ta je šel med drugim iskat poročni prstan – in ga tudi našel. V zadovoljstvo nam je, ko si ljudje izposodijo stvari, ki ne krožijo prav pogosto.« Med njimi izpostavi še poročno obleko iz druge roke. »Pri nas je stala tri, štiri leta, nato pa je le dočakala izposojo! V čast nam je bilo, da smo lahko na ta način prisostvovali na tako pomembnem dogodku.«
Na vrhu seznama želja ostaja globinski sesalnik. »To je predmet, ki ga potrebuješ enkrat, morda dvakrat na leto. Upamo, da se bo našel kdo, ki se bo svojega odločil deliti z našimi izposojevalci. Sicer pa si vsakdo, ki Knjižnici Reči podari predmet, prisluži brezplačno letno članarino,« pojasni Jošt.
Za javno mrežo knjižnic reči
Poleg predmetov v Knjižnici Reči posojajo tudi prostor. Knjižnica v Savskem naselju je, kot pravi Jošt, tako nekakšna skupnostna dnevna soba. Vsakdo lahko prostor najame za izvedbo raznih dogodkov, od plesnih večerov, koncertov, tečaja joge, do šiviljskih delavnic. Da bi k organizaciji dogodkov spodbudili tudi mlade, so v Knjižnici Reči letos prvič objavili javni poziv, v katerem so prijaviteljem poleg prostora ponudili še simboličnih 200 evrov za kritje stroškov, na primer za nakup materialov za ustvarjanje, prigrizkov, izdelavo promocijskih letakov.
Izbrali so devet prijav in sestavili pester program z umetniškimi, pa tudi vrtnarskimi delavnicami. Med njimi morda najbolj izstopa slikanje s kriki, hibrid med umetnostjo in samoterapijo. »To delavnico smo prvič gostili lani, testno, saj izvajalka ni bila prepričana, ali bo vzbudila dovolj zanimanja. No, za ponovitveno delavnico smo imeli čakalni seznam, dodatna promocija sploh ni bila potrebna. Jo bomo pa tokrat prestavili v notranje prostore. Na prvi delavnici si ljudje niso dali duška, drugič pa so se nekateri nekoliko preveč vživeli, zato nas je obiskala policija.«
Jošt si želi, da bi se v Sloveniji sčasoma vzpostavila mreža knjižnic reči – da bi vsaka soseska dobila svojo. »Knjižnice reči bi lahko postale podružnice javnih knjižnic. To ne bi bilo nič nenavadnega, navsezadnje smo v splošnih knjižnicah skozi čas videli veliko prilagajanja: postale so tudi videoteke, izposojevalnice glasbe, v nekaterih si lahko izposodimo družabne igre … Zakaj ne bi dodale tudi oddelka z orodjem? V Bratislavi imajo takšen primer na Goethe-Institutu. Del sredstev za literaturo so namenili nakupu 50 predmetov.«
