Obrazi nevladnikov: Gregor Rožanc, Društvo Naturo – Otroci potrebujejo več svobode!

Gregor Rožanc je po poklicu vzgojitelj, Društvo Naturo pa je ustanovil iz povsem praktičnih razlogov – da bi prosto, svobodno igro omogočil svojim otrokom. »Otroci so dandanes preveč odvisni od zunanjih dejavnikov. Ves čas se mora nekaj dogajati, da se otrok aktivira. To ni dobro, saj zaradi tega postajajo pasivni; pričakujejo, da bo nekdo drug poskrbel za njihovo zabavo in dobro voljo. Na naših dogodkih zato nimamo programa, nimamo urnika,« pove.

Prve korake so v Kranju, kjer je podružnica društva, naredili z bolj ali manj spontanimi igralnimi dnevi. »Prišli smo v lokalno skupnost – med bloke, na šolsko igrišče – in s seboj prinesli različne predmete: žoge, loparje za badminton, cirkuške rekvizite … Vedno smo zakurili tudi ogenj; ta je pravzaprav edina stalnica na naših dogodkih in počitnicah, saj je magnet tako za otroke kot odrasle. Otrok nikoli ne animiramo. Vedno jim pustimo, da se igrajo po svoje, mi pa se jim pridružimo in pazimo, da se ne poškodujejo.«

Igralne dneve so sprva napovedovali le s plakati v lokalnem okolju. Pred tremi leti pa so koncept predstavili po vsej državi. V akciji Slovenija se igra so s pomočjo družbenih omrežij angažirali okrog 200 ambasadorjev, ki so v svoji soseski organizirali igralne dneve. Po Gregorjevih ocenah se je na ulicah in igriščih tistega pomladnega dne igralo okrog 1500 otrok in še enkrat toliko staršev. »S takšnimi dogodki pri otrocih spontano vzpostavljamo in krepimo odnos in ljubezen do lastnega kraja. V zadnjih desetletjih se ta namreč izgublja: družine se držijo doma, otroci obiskujejo raznorazne obšolske aktivnosti, konec tedna pa s starši hodijo na izlete. Današnji starši se še spomnimo svobodne igre, mlajše generacije, ki so odraščale s tablicami in telefoni, pa je ne poznajo. Danes tako lovimo zadnji vlak, da otrokom vrnemo otroštvo, kakršnega smo imeli sami.«

Vsak je svoje sreče kovač!

V času poletnih počitnic za otroke v Kranju organizirajo Gozdne počitnice. »Med šolskim letom so otroci ujeti v urnike. Zato smo si rekli – dajmo jim narediti prave počitnice! Ves čas, od osmih zjutraj do štirih popoldne, jim omogočamo prosto igro. To jim je všeč. Nekateri otroci se vračajo že pet let.«

Ko pripoveduje o Gozdnih počitnicah, ne more mimo prigode enajstletnega fanta, ki, kot pravi Gregor, najbolje odraža namen takšnega varstva, pa tudi Društva Naturo nasploh. »Skupini se je pridružil vidno nejevoljen. Ni mu bilo fajn, zavijal je z očmi. Pustili smo ga pri miru. Nismo mu rekli, daj no daj, nismo igrali klovnov. Fant ni vedel, kaj bi, pa je začel trgati travniške bilke in jih spletati v kitko. Čisto je 'padel noter' v pletenje tiste kitke. Pletel jo je dve uri in spletel vrv, dolgo več metrov. Tako se je sam spravil iz tiste svoje trme. In za tem stojimo: da otroci sami najdejo rešitve, pot iz težav. Takoj, ko so otroci slabe volje, jih starši poskušajo razvedriti, in to ni dobro. Kako bodo vendar otroci, ki se ne zmorejo sami potegniti iz slabe bolje, reševali večje težave? Če sem malo radikalen, si drznem napovedati, da bo otrok, ki za srečo ves čas potrebuje zunanje impulze, kasneje v življenju prej posegel po drogah kot tisti, ki se zna osrečiti sam.«

Na Gozdnih počitnicah in drugih programih Društva Naturo za otroke skrbi pisana 20-članska ekipa študentov in zaposlenih, ki – tako kot Gregor – to počno v svojem prostem času in med dopustom. »Ko sem začel z igralnimi dnevi, sem k sodelovanju povabil prijatelje, oni pa svoje prijatelje. Marsikdo me je poklical kar sam: hej, gledam vas na internetu in ste mi kul, rad bi bil del vaše zgodbe! Kot vodja programov nisem nikoli gledal na to, kakšno izobrazbo imajo izvajalci. Pomembno je le, da razumejo, kaj se gremo.«

Dva izvajalca, študenta biologije in kiparstva, je našel v Kranju, ko sta iz Kokre vlekla kamne in glino, da bi izdelala peč za peko gline. »Ko sem ju videl, sem takoj rekel, vidva morata z nami! Nista se takoj zagrela, imela sta pomisleke, ali sta primerna za delo z otroki. A ko sta nas prišla pogledat, so ju otroci takoj posvojili. Hitro sta vzpostavila povezavo z njimi, saj sta zelo pristna.« Da bi ju zadržal v društvu, si je zanje izmislil posebno delo: Pustolovsko šolo. »Pustolovska šola je edini program, ki je tematsko obarvan in do neke mere voden. V njej se na primer učimo graditi bivake, grafitirati … Določimo torej cilj, pot do njega pa je svobodna, improvizirana.« Skupina pustolovskih šolarjev se v naravi sestane enkrat tedensko, ne glede na vreme. »Vsak četrtek tri ure preživimo zunaj, tudi ko je dež, tema ali mraz. Če nas preseneti hud naliv, se skrijemo pod skale.«

S prosto igro do aktivnega državljanstva

Gregorjeva velika želja je doživljajsko igrišče – takšno, kot ga je v Mariboru leta 2010 postavilo Društvo Center za pomoč mladim. »V Kranju smo bili že zelo daleč. Najeli smo zasebno zemljišče v gozdičku ob nekem blokovskem naselju. Tja smo prinesli orodja in materiale, iz katerih so otroci samostojno gradili lesene hišice. Kakih petnajst so jih postavili!« Projekt je podprla tudi občina, vendar je zmanjkalo denarja, da bi okrog igrišča postavili ograjo. »Ko nas ni bilo, so ljudje tam popivali in smetili. Na tak način nismo mogli zagotavljati osnovne varnosti, zato smo morali projekt opustiti. Vse od takrat imamo željo, ne pa še načrta, da bi doživljajsko igrišče v Kranju ponovno obudili. Gre namreč za zelo zahteven projekt, pri katerem bi potrebovali resno podporo.«

Postaviti ga želijo tudi v Novem mestu, kjer je sedež društva. »Iniciativo je prevzela mama, ki je svojega otroka pripeljala na igralne dneve. Veliko je treba še postoriti, a lopa z orodjem že stoji.« Na Doživljajcu – tako so ga poimenovali Naturovci – ki so ga vzpostavili v blokovskem naselju, med ulico Marjana Kozine in športnim igriščem na Ragovski ulici, ob petkih prirejajo igralne popoldneve.

Glavni čar doživljajskih igrišč je, tako kot pri ostalih programih društva, odsotnost odraslih in prosta igra, kot smo jo poznali nekoč. Prav ta pa je ključna za razvoj otrok v samozavestne, aktivne državljane, meni Gregor. »Nič ni narobe z vodenjem, usmerjanjem otrok, a moramo paziti, da jih ne vprežemo preveč. Poznam na primer otroka, ki ima devetkrat tedensko trening drsanja. V tem sicer uživa, a … Otrokom s preveliko količino obveznosti na dolgi rok delamo medvedjo uslugo. Pobudništvo izginja! Da se bodo lahko naši otroci razvili v glasne aktivne državljane, potrebujejo več svobode,« sklene.

Društvo Naturo

»Priredite piknik za sosede!« za tkanje bolj pristnih vezi v lokalnem okolju priporoča Gregor Rožanc. »V našem bloku družine komaj čakamo na junijski piknik, da se podružimo in skupaj kaj spečemo.« Več zamisli za prosto igro boste našli na spletni strani Društva Naturo, naturo.si. Društvo v Novem mestu in Kranju poskrbi tudi za praznovanja otroških rojstnih dni v naravi, avgusta pa vabijo na Vikend fotrov in mulcev ter Gorske počitnice.