»Očka je ubil mamico,« je na sodišču v Tampi na Floridi poroti povedal enajstletni Ronnie mlajši. Bil je namreč priča domnevnemu umoru svoje mame in devetletne invalidne sestre marca 2018. Sam je bil zaboden, pred ognjenimi zublji, ki so po zločinu zajeli domačo hišo in so ga že oplazili, pa mu je komaj uspelo pobegniti na varno. Porota mu je verjela in je njegovega očeta, 32-letnega Ronnieja Oneala III., spoznala za krivega dvojnega umora in poskusa umora, za kar mu grozi smrtna kazen, a je porota predlagala »le« dosmrtni zapor. Moški je sicer vztrajal pri svoji nedolžnosti. »Nisem jih napadel. Dokazi bodo razkrili zlobne laži in izmišljotine, kakršnih še niste videli,« je bil dramatičen v uvodnem nagovoru. Po njegovi različici je pozneje ubita Kenyatta Barron napadla otroka, sam pa da jo je ubil v samoobrambi. »Morda se vam zdi, da tukaj stojim sam, a me podpira vsemogočni Bog,« je med mahanjem z rokami teatralno kričal v smeri porotnikov. Ameriški mediji so sojenje tudi zaradi vedenja obtoženega opisovali kot pravi cirkus. Dodatno nenavadnost je sprožilo dejstvo, da se je Oneal zagovarjal sam, zaradi česar je imel pravico svojega sina v dvorani zaslišati sam, pa čeravno se mu je očitalo, da je z nožem skušal umoriti tudi njega.
Nad invalidno hčer s sekiro
Pogumni deček, ki je bil v času grozljivega zločina star osem let, je zgodbo pripovedoval prek videopovezave. »Sestro je s sekiro udaril po hrbtu in glavi. Oči so se ji obrnile nazaj, kri je bila povsod,« je povedal o usodi devetletnice. »Sem ti tiste noči kaj storil?« ga je na daljavo pobaral oče. »Si,« je ta odvrnil. »Kako pa?« ga je še zanimalo. »Zabodel si me,« je bil jasen otrok, ki je opisal še, kako je oče zatem hišo polil z bencinom in zanetil požar. Ranjen se je komaj rešil iz goreče hiše, kjer je policistom takoj povedal, kaj se je zgodilo. »Prve besede, ki jih je ta pogumni fant takrat izustil, so bile, da je očka ubil mamico,« je poroti razložil državni tožilec Scott Harmon.
Oneal je svojo partnerico najprej ustrelil, nato pa jo do smrti pretepel s puško, nad devetletno hčerjo, ki zaradi cerebralne paralize ni govorila, pa se je spravil s sekiro. Z njo je udrihal po glavi, vratu, ustih. Naslednji je bil na vrsti sin, ki ga je zabodel z nožem, nato pa poskušal požgati domačo hišo s sinom vred. Poroti so predvajali tudi klic reševalcem takrat že ranjene Barronove: »Pomagajte mi, prosim. Ustreljena sem.« Uspelo ji je pobegniti do sosedov, kjer je še enkrat poklicala na pomoč in povedala, da jo je ustrelil obtoženi. On pravi, da so tako lažnivo zgodbo napletli preiskovalci, sina pa poučili, kako naj laže. Kakšen razlog bi imeli za kaj takega, ni jasno. Njegovo različico dogajanja tistega krvavega večera je potrdil njegov oče Billy Smith. »Poklical me je in v telefon kričal, da ga je Kee Kee skušala ubiti. Da so ga vsi skušali ubiti,« je pričal. Odvihral je do kraja pokola, a pomagati ni mogel več.
Družina umorjene Kenyatte ni najbolj navdušena, da porota ni predlagala smrtne kazni. »Invalidnega otroka in žene se je znebil na najbolj nečloveški način. Če za kaj takega ni treba plačati z življenjem, potem počasi izgubljam upanje v naš pravosodni sistem,« je razočarana Kenyattina sestra Daisatta. Njena mama je bolj pomirjena s sodbo. »Dobila sem pravico, lahko bom obiskovala njun grob, vem, da sta pri Bogu. On pa bo do bridke smrti ostal za rešetkami,« je Carrie Lloyd povedala za medije. Sodnik bo odločitev o kazni obsojenega sporočil 23. julija.
