Direktor Sitorja Rudi Tomšič je s poslovanjem podjetja zadovoljen. »Lansko leto je bilo eno izmed treh najboljših v zadnjih petnajstih letih, vendar ne moremo gledati posameznega leta, ampak več let skupaj. Povprečni prihodki se gibljejo okoli 7 milijonov evrov na leto, v preteklem letu pa smo jih imeli več kot 9 milijonov. To je posledica tega, ker smo v preteklem letu delno prodali proizvode, ki so bili narejeni že v letu 2019, poleg tega smo prodali vse, ki so bili narejeni lani. Če decembra prodamo proizvod – imamo majhno število proizvodov velikih vrednosti, do 2 milijona evrov in več – gre v realizacijo tekočega leta, če januarja ali februarja, pa v realizacijo naslednjega leta.«
Naročil dovolj za eno leto
Prihodki podjetja bodo v letošnjem letu pol nižji, ker bodo letos izdelane stiskalnice, razen ene, ki je bila naročena lani, prodali šele prihodnje leto. V začetku letošnjega leta so bili v podjetju kar malce v skrbeh, kako bodo zapolnili proizvodnjo, ker novih povpraševanj lani in v prvih mesecih letos ni bilo. Marca pa se je situacija spremenila, začela so prihajati konkretna povpraševanja, tako da so aprila in maja pridobili tri velika naročila, ki zagotavljajo zasedenost proizvodnje praktično za leto dni vnaprej. »Zasedeni smo do julija ali avgusta prihodnje leto,« dodaja Rudi Tomšič. »Tudi sicer je več povpraševanja in še kar nekaj aktualnih projektov. Če se bo ugodno razvilo, bomo kmalu zapolnili celotno prihodnje leto.«
Z zelo ozko in specializirano proizvodnjo je Sitor edini dobavitelj stiskalnic za proizvajalce plastičnih plošč v Evropi in ZDA, od koder je največ kupcev. Največji trg je Nemčija, od koder je prišlo eno novo naročilo, ZDA ne zaostajajo veliko, saj sta od tam prispeli dve naročili. Podjetju se je obrestovalo dolgoletno vztrajanje na velikem ruskem trgu, kjer se panoga izdelave plastičnih plošč s stiskanjem v hidravličnih stiskalnicah vendarle razvija. Predlani in lani so v Rusijo poslali po eno stiskalnico, že nekaj časa pa je v igri še eno novo naročilo, a še ni realizirano. Potencialni trg bi lahko bila tudi Južna Amerika, kjer sicer še niso sklenili nobenega posla. Nekaj zanimanja je iz Japonske, a dlje od povpraševanja še niso prišli, enako velja za Kitajsko in Indijo.
Vlaganje v digitalizacijo in nove proizvode
V zadnjih letih je podjetje veliko sredstev namenilo za strojno opremo, kot sta robotska varilna celica in mostni rezkalni stroj. »Smo sodobno opremljeni, prostorske zmogljivosti so dovolj velike, tako da bomo v bližnji prihodnosti vlagali predvsem v digitalizacijo proizvodnje in razvoj novih proizvodov,« napoveduje direktor. »S časom je treba naprej, tehnologija se razvija, in če hočemo biti uspešni na trgu in dosegati ustrezne proizvajalne čase in posledično konkurenčne cene proizvodov, moramo v to smer. Imamo že kar nekaj robotov v proizvodnji in avtomatskih CNC-obdelovalnih strojev, vendar jih je treba še povezati v celoto. S posodobitvijo opreme in številom zaposlenih, ki se giblje okoli 50, lahko s svojimi zmogljivostmi v celoti pokrivamo potrebe v niši, kjer smo prisotni.«
Strokovnega kadra, kot so strojniki, monterji, obdelovalci kovin in konstruktorji, jim v podjetju uspe pridobiti dovolj, a jih je treba vzgojiti, ker zaradi specifične proizvodnje nihče ne pride z ustreznim znanjem. Pomembno je, da so zaposleni pripravljeni pridobivati nova znanja, razloži Rudi Tomšič in nadaljuje, da je za podjetje velik plus praksa, ki jo dijaki opravljajo med šolskim letom in počitnicami. Tako spoznajo potencialne kandidate za zaposlitev, vsako leto pa podeljujejo tudi po tri štipendije na nivojih poklicne, srednje in visoke izobrazbe. Poleg svojih štipendistov omogočajo opravljanje prakse še drugim zainteresiranim, da spoznajo naravo dela v podjetju, potencialne kadre pa glede na svoje potrebe tudi zaposlijo.
