Na petkovi alternativni proslavi na Prešernovem trgu v Ljubljani je skupina neonacistov poskušala ovirati sicer nenajavljeno prireditev oziroma shod. A vendar z očitnim namenom povzročiti incident, vzbuditi pozornost in pomilovanje ter na drugi strani diskreditiranje tisočev mirnih navzočih.
Eden izmed neonacistov je tudi namerno poškodoval znano profesorico dr. Sandro Bašić Hrvatin, ki je imela že pred tem roko v mavcu. Torej poveden napad na nemočne, na intelektualce in na starejše. Primitivizem z agresivnim vedenjem po sistemu: »Kaj nam pa morete?« je odločno prekinila policija, ki je zato deležna žuganj odstopljenega notranjega ministra Aleša Hojsa. Po vzoru predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janše, ki se je spravil na ddr. Rudija Rizmana, ki ga skuša disciplinirati preko sodišča, so očitno tudi neonacisti dobili krila za svoje tudi nasilno ravnanje. Skratka, pravi Hojsovi biseri.
Ob očitni podpori ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je udeležence alternativne proslave imenoval za prašiče, je pravzaprav verjetno zgolj »slučaj«, da se je skoraj sočasno pojavila afera z mučenjem teh sicer pametnih in koristnih živali. Tako po TV kot v tiskanih medijih se je pojavila novica o nečloveškem ravnanju s temi živalmi v eni od slovenskih farm. Seveda o navedenem nihče od veterinarjev, inšpektorjev do lastnika sicer za zdaj neznane farme in dr. Jožeta Podgorška, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ne ve nič in ni za nič odgovoren. Me pa takšno ravnanje zelo spominja na ustaše v drugi svetovni vojni, ko so jih znani tutorji usposabljali za klanje ljudi, in sicer na prašičih, češ da ni dosti razlike. Nečloveški odnos do živali in toleranca vseh vpletenih, celo državnih organov, pa postavlja navedene asociacije vseh dogodkov tako na farmah kot na protestih in v realnem življenju v neki popolnoma drugi in že znani okvir.
Ali so primerjave Aleša Hojsa protestnikov in kolesarjev s prašiči slučajne? Ali se morda ve oziroma se bo izvedelo, kdo je pobudnik in napeljevalec delovanja neonacistov na zadnji alternativni slovesnosti? Kdo jih dejansko, politično, idejno ali morda tudi finančno podpira? Kakšna je korelacija s temi istimi akterji in dogodki izpred nekaj let, ko so metali granitne kocke na parlament? Ali je vse navedeno morda le opozorilo intelektualcem in maščevanje znanega politika za njihovo nedavno pismo predstavnikom EU?
Morda pa od govorjenja ni več daleč do ravnanja. Vsa ta opozorila politikov in cerkvenih dostojanstvenikov vsem drugače mislečim, ki ne podpiramo avtokratskih ambicij predsednika vlade, vendarle niso padla na plodna tla. Kaj lahko še pričakujemo? Povod za državljansko vojno? Neslučajna podpora vrha RKC obstoječi politiki in Janezu Janši ter seveda obratna simpatija, sta se dokazali ob sami državni proslavi in sedaj ob obisku premierja v Mariboru pri nadškofu. Preveč vidno, da bi lahko spregledali. Zanimivo bi bilo vedeti, o čem so se dogovarjali. Očitno ne o nečem pozitivnem za državljane.
Prepričan sem, da moramo biti pozorni na vse neumnosti, goljufanja, krajo in avtokratske težnje vseh počivalškov, peričev, slug, grimsov in hojsov ter njihovih podpornikov.
Morda pa nismo sposobni sami rešiti naših problemov. Morda pa bi potrebovali večjo podporo naše širše domovine. Tu mislim na EU. Pravzaprav je priložnost, da se evropski politiki sedaj dobro seznanijo z razmerami v Sloveniji, čeprav verjamem, da situacijo odlično poznajo.
A na koncu je in bo vendarle vse odvisno od nas samih. Čeprav se pojavlja resen dvom o tej naši obliki demokracije, je treba upati in vložiti napore v to, da se te sedanje situacije nikoli več ne ponovijo. Dejansko nas vsaka sekunda te vlade in vse današnje oblastne elite vodi v propad. V sovraštvo, ločevanje in željo po bratomorni vojni.
Tega pa dejansko ne smemo dovoliti. Dovolj je bilo dokazane nesposobnosti in pokvarjenosti trenutnih posvetnih in cerkvenih oblastnikov.
Miloš Šonc, Grosuplje
