Lestvica konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD temelji na štirih segmentih, in sicer na gospodarski uspešnosti, vladni učinkovitosti, poslovni učinkovitosti in infrastrukturi. Slovenija je svojo uvrstitev poslabšala predvsem na področjih poslovne in vladne učinkovitosti ter pri infrastrukturi, medtem ko jo je izboljšala pri gospodarski uspešnosti. Med področji, kjer se Slovenija uvršča med prvih 30 držav, kar nakazuje na konkurenčno prednost države, so mednarodna trgovina, cene in zaposlenost.
»Slovenija je letos padla za pet mest, osnovni razlog pa je pandemija covida-19,« je ob predstavitvi letošnje lestvice IMD povedal Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Kriza je po njegovih besedah izpostavila pomen inovacij, inovativnosti podjetij in digitalne preobrazbe, pa tudi sodelovanje javnega in zasebnega sektorja.
Še bolj kot lanski premiki na lestvici bodo po Stanovnikovi oceni pomembni odgovori na krizo. »Ključnega pomena je zagotavljanje visoke motiviranosti menedžmenta v podjetniškem sektorju in zaposlenih, pomembno bo tudi, kako se bo zaposlenost povečevala in kako bo delovna sila pridobivala digitalne veščine, še posebej na področju zdravstva in izobraževanja,« je dejal.
Prenizek delež neposrednih tujih investicij
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da je pet izgubljenih mest na lestvici konkurenčnosti resno opozorilo. »Pri digitalizaciji v podjetjih so nujni odločnejši koraki in učinkovitejša zakonodaja,« so prepričani na GZS, kjer menijo tudi, da je v podjetjih premalo tako vajencev kot tujih usposobljenih strokovnjakov. »S ciljem dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva bi bilo treba ta delež povečati,« so poudarili.
Pet pridobljenih mest pri gospodarski uspešnosti je po navedbah GZS posledica dviga salda tekočega računa plačilne bilance ter relativno visokega deleža ohranjenih delovnih mest. Slabost na tem področju pa predstavljata še vedno nizka deleža tujih neposrednih investicij v Sloveniji ter investicij v osnovna sredstva, kar vpliva na nižjo rast produktivnosti in počasnejši prodor slovenskih podjetij na tuje trge, ugotavljajo na GZS.
Visoka rast javnofinančnega primanjkljaja
Na področju vladne učinkovitosti je Slovenija izgubila pet mest, k čemur sta po navedbah GZS največ prispevala visoka rast javnofinančnega primanjkljaja ter slabšanje poslovne zakonodaje. »Poslabšali smo se zaradi manj privlačnih spodbud za tuje investitorje, protekcionizma države, ki otežuje poslovanje podjetij, in oteženega zaposlovanja tujcev. Tudi področje varstva konkurence je bilo po anketi poslovnežev označeno kot manj učinkovito,« so pojasnili.
Med slabostmi je po ocenah IMD tudi zakonski okvir, ki ureja brezposelnost in ne spodbuja brezposelnih k iskanju zaposlitve (na tem področju zasedamo šele 61. mesto), ter negativen vpliv davkov na spodbude za delo (59. mesto). Med prednostmi pa ocenjevalci izpostavljajo enakost v porazdelitvi dohodka (Ginijev koeficient je najvišji med vsemi državami) in ugodno varnostno situacijo.
Velik padec poslovne učinkovitosti
V sklopu poslovne učinkovitosti je Slovenija največji padec utrpela na področjih podjetništva v poslovanju, kjer smo izgubili kar 15 mest, računovodskih in revizijskih praks (padec za 14 mest), sedem mest pa smo izgubili tudi pri digitalni transformaciji v podjetjih. Med slabostmi ostajajo še nizka učinkovitost nadzornih svetov (63. mesto), odsotnost zadostnega števila vajencev (60. mesto) ter premajhno število tujih usposobljenih strokovnjakov (57. mesto).
Na področju infrastrukture je Slovenija izgubila štiri mesta. Pri podpori zakonodaje tehnološkemu razvoju smo padli za 11 mest, pri njegovem financiranju devet, prav tako devet mest slabše smo po novem uvrščeni pri kibernetski varnosti. Med slabostmi velja izpostaviti tudi nizko uvrstitev pri javno-zasebnem partnerstvu, pomanjkanje inženirjev in počasen razvoj ter aplikacijo novih tehnologij, še najbolje pa smo se odrezali pri izpolnjevanju okoljskih sporazumov.
Na prvih treh mestih dejavnikov privlačnosti Slovenije medtem že vrsto let sledijo usposobljena delovna sila, visoka izobrazbena raven in zanesljiva infrastruktura. Dinamičnost gospodarstva, pa tudi dostop do finančnih virov, sta se izboljšala, poslabšala pa se je stroškovna konkurenčnost. Najmanj privlačna faktorja sta neučinkovit pravni red in nekonkurenčna davčna ureditev, so še pojasnili na GZS.
Najbolj konkurenčen ni več Singapur, ampak Švica
Na novi lestvici konkurenčnosti je sicer na prvem mestu Švica, predvsem zaradi izboljšanja gospodarske uspešnosti, domačih in tujih investicij, zaposlenosti ter učinkovitega managementa. Švedska, ki je imela poseben pristop k zdravstveni krizi, se je povzpela za štiri mesta na drugo mesto. Danska je kljub visokim davkom zaradi odličnih rezultatov na področju poslovne učinkovitosti in mednarodne menjave na tretjem mestu. Nizozemska je zadržala četrto mesto, Singapur pa je z lanskega prvega letos padel na peto mesto, predvsem zaradi padca produktivnosti, slabšega financiranja in pa tudi poslabšanja podjetniških vrednot. Največje svetovno gospodarstvo, ZDA, je ohranilo 10. mesto.
