Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2014, ki jo je danes objavil švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), med 60 državami zdrsnila na 55. mesto, potem ko je bila leto prej na 52. mestu. Najslabše smo se med drugim uvrstili na področju javnih financ (na račun sanacije bank), mednarodnih investicij in menedžerskih praks.
"Rezultat je slab. Mislim, da je točno analizirano, kje smo dobri in kje smo slabi," je objavo podatkov o konkurenčnosti po seji vlade pospremil Dragonja. Javne finance v času raziskave še niso bile ustrezno sanirane, je povedal minister in spomnil na slabo samopodobo, ki so jo v raziskavi izkazali slovenski menedžerji. "Samopodoba je slaba, kar se tiče ocene svojega poslovnega okolja," je dejal.
Da bi v prihodnje dosegli boljši rezultat, bi bilo treba po njegovem mnenju narediti celovit program. "Predvsem je treba delati naprej na stabilnosti makroekonomskega okolja, treba je razbremenjevati gospodarstvo, treba je zmanjševati administrativna bremena oz. ovire za poslovanje," je pojasnil.
Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za ekonomsko področje Andreja Poje je pojasnila, da je Slovenija "na marsikaterem od opazovanih področjih dokaj uspešna, vendar pa se zaradi neučinkovitosti vlade, njenega neustreznega prilagajanja razmeram, slabih razmer v javnih financah, neučinkovitih nadzornih svetov in neverodostojnih menedžerjev uvrščamo zelo slabo".
V ZSSS si zato želijo, da bi vlada v prihodnje delala bolje, bolj učinkovito in v večje dobro prebivalcev. Ob tem pričakujejo, da bo nova vlada prekinila s slabo prakso pri korporativnem upravljanju. "Zdaj smo priča zelo slabim menedžerskim praksam tako v zasebnih kot javnih podjetjih - v zasebnih zaradi menedžerskih odkupov in izčrpavanj, v javnih pa zaradi stalnega vmešavanja države," je zapisala Pojetova.
Nazadovanje pri kazalniku javnih financ
Spomnila je, da je k poslabšanju skupne uvrstitve Slovenije na lestvici IMD največ prispevalo veliko nazadovanje pri kazalniku javnih financ, kar je posledica velikega zvišanja javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, med drugim zaradi sanacije bank. "Ne glede na sanacijo pa je zaslediti, da banke ne sledijo potrebam gospodarstva, kar je nesprejemljivo," je opozorila.
Pozitivni premik je Slovenija dosegla na področju produktivnosti in učinkovitosti. Pojetova je prepričana, da so v prihodnje nujne nadaljnje usmeritve v razvoj, nove tehnologije ter proizvodnjo storitev in izdelkov z visoko dodano vrednostjo.
Da je uvrstitev na lestvici IMD slab signal za Slovenijo, se strinjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Med ključnimi razlogi za padec konkurenčnosti zlasti malega gospodarstva, ki zaposluje več kot 233.000 ljudi, so med drugim izpostavili problem nefleksibilnega trga dela, težko dostopnost do bančnih posojil, visoke davke, prispevke in nestimulativno poslovno okolje.
"Obrtniki in podjetniki v obstoječem poslovnem okolju, ki je v Sloveniji izjemno nestabilno in nestimulativno, težko gradimo na konkurenčnosti, saj se večina ukvarja s preživetjem in ohranjanjem delovnih mest. Poleg visokih davkov, prispevkov in stroškov dela imamo težave tudi s pridobivanjem bančnih posojil, hromi pa nas tudi turbulentna politična situacija, ki onemogoča izpeljavo prepotrebnih strukturnih reform," je povedal podpredsednik OZS Branko Meh.
OZS je vladi nedavno predstavila konkretne rešitve za zagon gospodarstva in dvig konkurenčnosti, ki se med drugim nanašajo na razbremenitev stroškov dela, spremembe zakona o delovnih razmerjih, ureditev insolvenčne zakonodaje, prenovo sistema javnega naročanja in spremembo pavšalne obdavčitve. Ob tem žal ugotavljajo, da so že lanskoletne zahteve v 77 odstotkih ostale nerealizirane, so zapisali v sporočilu za javnost.
