Bris meni, da je konkurenčnost v EU narobe razumljen koncept, saj se ga razume, da morajo države več izvažati in znižati plače ter stroške. "To je popolnoma narobe," je dejal v uvodu v današnjo konferenco v Ljubljani in dodal, da je to škodilo nekaterim državam, tudi Španiji, iz katere prihaja. Konkurenčnost zanj pomeni, da je država sposobna ustvariti pogoje za dolgoročno rast, visoke plače in kakovost življenja.
Da je država lahko konkurenčna, mora imeti vire, kar je povezano z velikostjo države, prebivalstvom, dostopom do vode, infrastrukturo in tehnologijo, hkrati pa mora imeti tudi neoprijemljive dobrine, npr. znanje, je dejal.
Slovenija se je na letošnji lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo vsako leto objavi švicarski Inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), povzpela za šest mest na 49. mesto. To se zdi Brisu dobra novica, vendar je hkrati opozoril, da se še vedno gibljemo v zadnjem delu lestvice, ki skupaj šteje 61 držav.
Bris sicer meni, da se države preveč osredotočajo na uvrstitev na lestvici. Kot je dejal, tudi zmaga na Evroviziji ne pomeni, da imaš najboljšo pesem. Meni tudi, da ne obstaja en sam model konkurenčnosti. Če boste pri najbolj konkurenčnih državah iskali vzorec za Slovenijo, ga ne boste našli, je dejal. "Slovenija si ne bi smela želeti biti nekdo drug. Morate biti vi in morate najti svoj model konkurenčnosti," je dejal.
Države v splošnem za konkurenčnost po njegovem potrebujejo tri stvari: dobro vlado, ki sprejema dobro regulacijo, je transparentna in jo skrbi za ljudi, poleg tega morajo imeti dobro infrastrukturo, kar poleg cest, dostopa do vode, letališč in druge fizične infrastrukture vključuje tudi izobraževanje in zdravstveni sistem, hkrati pa potrebujejo tudi učinkovit zasebni sektor, ki investira, ustvarja delovna mesta in ima prave vrednote.
V ZDA voz konkurenčnosti naprej denimo žene gospodarstvo, v Švici pa izjemna infrastruktura. "Ni enotnega recepta," je povedal. Slovenija je na lestvici IMD najbolje uvrščena po kakovosti infrastrukture, slabše pa po učinkovitosti vlade in zasebnega sektorja.
Bris je naredil tudi nekakšno SWOT analizo za Slovenijo. Moč slovenskega gospodarstva vidi v izobraževanju in turizmu, šibkosti pa v praksah menedžerjev, ki nas uvrščajo na rep lestvice IMD, in vladni neučinkovitosti. Priložnosti vidi v visoki ravni izobrazbe in privabljanju tujih neposrednih investicij. "Ni vam treba privabljati talentov, ampak investicije," je dejal. Grožnje medtem vidi v tem, da se Slovenija nahaja v regiji, kjer se lahko podjetja hitro preselijo v druge države, in v staranju prebivalstva.
Vprašanje, ki se pogosto pojavlja pri analizah konkurenčnosti, je sicer pregovorni pesimizem Slovencev. Raziskava IMD temelji tudi na anketi med podjetniki, zato je Bris raziskal tudi to vprašanje. Ugotovil je, da so najbolj pesimistični Kitajci, sledijo pa jim Slovenci in Južnokorejci. Če bi bilo mnenje podjetnikov iz Slovenije skladno z makroekonomskimi podatki, bi se uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD izboljšala za 12 mest. Vlada mora zato bolje 'prodajati' svoje politike in komunicirati z gospodarstvom, je svetoval.
