Banke v Sloveniji so v prvih štirih mesecih letos ustvarile 178 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 85 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Čisti dobiček bank se je v prvih štirih mesecih ustavil pri 160,5 milijona evrov, kar je 91,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, je v danes objavljeni mesečni informaciji o poslovanju bank zapisala Banka Slovenije
Vzdržnost ustvarjenih dobičkov bank je, kot opozarjajo v Banki Slovenije, v prihodnje še naprej negotova. Banke so se namreč tudi v prvih štirih mesecih tega leta soočale z zmanjševanjem neto obrestnih prihodkov, hkrati pa sta povečanje neobrestnih prihodkov ter neto sproščanje oslabitev in rezervacij v pretežni meri enkratne narave, zato po pojasnilih Banke Slovenije na daljši rok ne moreta kompenzirati padajočih obrestnih prihodkov.
Pozornost ostaja usmerjena v banke z nižjimi likvidnostnimi in kapitalskimi presežki in tiste, ki so v večji meri izpostavljene najbolj prizadetim dejavnostim. Medletna rast bilančne vsote se je aprila zaradi mesečnega zmanjšanja obsega bilančne vsote in baznega učinka upočasnila na osem odstotkov.
Kljub aprilskemu zmanjšanju se je obseg bilančne vsote v prvih štirih mesecih letos povečal za 1,3 milijarde evrov na 45,9 milijarde evrov. Vloge nebančnega sektorja so se v tem obdobju močno povečale, banke pa so pridobljena sredstva tako kot lani puščale predvsem na računih pri centralni banki. Kreditiranje nebančnega sektorja je medtem ostalo skromno, saj so se v prvih štirih mesecih tega leta posojila povečala le za 203 milijone evrov.
V prihodnje bodo višino dobička pomembno krojile gospodarske razmere, je zapisala Banka Slovenije. Ob izteku odlogov se lahko povečajo oslabitve, kar lahko poveča pritisk na dobičkonosnost. Pri tem je treba upoštevati tudi vpliv mednarodnih računovodskih standardov, so pojasnili. Na poslovanje bank vplivajo tudi razmere v gospodarstvu, ki so se z izboljševanjem epidemioloških razmer in sproščanjem omejitvenih ukrepov začele postopno izboljševati. So pa na Banki Slovenije opozorili, da bodo posledice epidemiološke krize na posameznih segmentih poslovanja bank vidne z zamikom.
Upočasnjena rast vlog, okrepljeno kreditiranje gospodinjstev
Rast vlog se je do aprila upočasnila predvsem zaradi oživljanja gospodarskih dejavnosti in s tem povečanja možnosti za trošenje in investicije, so navedli. Od marca ponovno pozitivna rast posojil gospodinjstvom se je z aprilom še okrepila, ustavilo pa se je tudi poglabljanje medletnega krčenja posojil podjetjem. Prirast posojil nebančnemu sektorju je še vedno močno zaostajal za prirastom vlog nebančnega sektorja, banke pa so ob šibkem povpraševanju po posojilih velik del sredstev od prejetih vlog še naprej puščale zlasti na računih pri centralni banki, so razmere strnili v publikaciji.
Kreditiranje gospodinjstev se je okrepilo predvsem zaradi povečanega obsega stanovanjskih posojil. Medletna rast posojil gospodinjstvom je od marca dalje ponovno pozitivna, aprila se je okrepila na 1,6 odstotka. Kot so pojasnili, so se stanovanjska posojila v prvih štirih mesecih leta povečala za 110 milijonov evrov, mesečna prirasta pa sta bila nadpovprečna predvsem marca in aprila, ko sta bila skoraj enkrat višja od lanskoletnega povprečja.
Medletna stopnja krčenja posojil nefinančnim družbam se je aprila ohranila pri -3,6 odstotka. Krčenje posojil se je nadaljevalo pri večini dejavnosti, najizrazitejše v trgovini, medtem ko je bila medletna rast posojil najvišja v gostinstvu. Rast vlog se je, predvsem zaradi oživljanja gospodarskih dejavnosti in povečanja možnosti za trošenje in investicije, z marcem pričela upočasnjevati. Rast vlog nebančnega sektorja se je do aprila medletno zmanjšala na 10,7 odstotka, tako zaradi upočasnjene rasti vlog gospodinjstev (10,2 odstotka) kot tudi nefinančnih družb (17,5 odstotka).
Rast neto obresti je že eno leto negativna
Donosnost na kapital je na letni ravni znašala 11,6 odstotka. Ob tem so na Banki Slovenije izpostavili, da je rast neto obresti že eno leto negativna, medtem ko višji neobrestni prihodki v tem letu izvirajo predvsem iz enkratnih dejavnikov in povečujejo dohodek bank le začasno. V primeru, da bi banke oblikovale oslabitve in rezervacije na nivoju dolgoletnega povprečja, bi bila donosnost na kapital bančnega sistema več kot sedem odstotnih točk nižja od realizirane.
Kapitaliziranost bančnega sistema se je v prvem kvartalu še nekoliko znižala, medtem ko se je njegova likvidnost še izboljšala. Razlike v odpornosti na sistemska tveganja med bankami sicer ostajajo precejšnje, izpostavlja centralna banka. Skupna kapitalska ustreznost na konsolidirani osnovi se je v prvem četrtletju zmanjšala na 18 odstotkov in je bila dve odstotni točki nižja od najvišje vrednosti, dosežene v tretjem četrtletju lani. Večji vpliv na znižanje kapitalskih količnikov bodo banke po navedbah Banke Slovenije najverjetneje občutile po izteku interventnih ukrepov, ki mu lahko sledi poslabšanje kakovosti kreditnega portfelja ter zmanjšanje dobičkonosnosti.
