Bančni sistem je v lanskem letu posloval v izjemnih okoliščinah, posledice pandemije Covid-19 pa se bodo tudi v prihodnje odražale v poslovanju bank, ocenjujejo na Banki Slovenije. Nedonosne izpostavljenosti bank so se v zadnjem četrtletju začele povečevati, delno zaradi dejanske rasti, nadaljnji porast pa na Banki Slovenije pričakujejo v mesecih, ko bodo potekli odobreni odlogi odplačevanja posojil. Bančni sistem sicer še naprej ohranja dober kapitalski in likvidnostni položaj, so so v najnovejši publikaciji o poslovanju bank zapisali v Banki Slovenije.
Manj posojil podjetjem in prebivalstvu
V Banki Slovenije ugotavljajo, da se je decembra nadaljevalo povečevanje vlog na vpogled nebančnega sektorja, terjatve bank do centralne banke pa so se povečale na petino bilančne vsote. Po drugi strani so se zmanjšala zlasti posojila podjetjem, nadaljevalo se je tudi zmanjševanje potrošniških posojil. Rast stanovanjskih posojil se je ohranila na podobni stopnji kot v preteklih mesecih.
Rast bilančne vsote, ki je bila lani 8,3-odstotna, se je decembra povečala za 413 milijonov evrov, v celotnem letu 2020 pa za 3,4 milijarde evrov. Glavni dejavnik povečevanja bilančne vsote bank ostajajo vloge nebančnega sektorja, njihovo izrazito povečevanje, značilno za lansko leto pa se ob zmanjšanju dinamike kreditiranja kaže v povečevanju stanj najbolj likvidnih oblik terjatev na računih bank pri centralni banki.
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je lani do konca leta močno znižala, vendar ostala pozitivna; decembra je na medletni ravni znašala 0,2 odstotka in bila najnižja v zadnjih štirih letih. Rast posojil nebančnemu sektorju je bila pozitivna predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil in posojil tujcem.
Rast posojil podjetjem je od avgusta lani negativna, decembra je medletno upadla za 1,4 odstotka. K temu je najbolj prispevalo decembrsko zmanjšanje obsega posojil v višini 186 milijonov evrov. Rast posojil gospodinjstvom se je proti koncu lanskega leta še dodatno znižala in medletno decembra znašala le še 0,1 odstotka. Na hitro zniževanje rasti je vplivalo predvsem medletno upadanje obsega potrošniških posojil, ta so se znižala za 7,8 odstotka, kar je sovpadalo z negotovimi gospodarskimi razmerami in poslabšanjem epidemioloških razmer ob koncu lanskega leta. Obenem so se, podobno kot v prvem valu epidemije, zmanjšala tudi ostala posojila, ki zajemajo predvsem stanja na tekočih računih (kreditiranje prek kreditnih in plačilnih kartic). Rast stanovanjskih posojil je bila decembra znašala na medletni ravni 4,1-odstotna.
Tveganja se povečujejo
Po tem, ko se je delež nedonosnih izpostavljenosti do septembra lani zmanjševal, se je oktobra povečal za 0,1 odstotne točke in do konca leta ostal pri 1,9 odstotka. Med posameznimi dejavnostmi izstopa naraščanje nedonosnih izpostavljenosti v dejavnosti gostinstva, ki je ob koncu leta dosegel 10,3-odstotni delež, pri čemer je samo v zadnjih treh mesecih porasel za 2,9 odstotne točke
Do porasta nedonosnih izpostavljenosti je prišlo tudi pri prebivalstvu, pri potrošniških posojilih je ta delež decembra znašal 3,2 odstotka, medtem ko se je pri stanovanjskih posojilih ohranil pri 1,7 odstotka.
Rast vlog nebančnega sektorja je decembra prispevala k povečanju bilančne vsote, ki je v letu 2020 tudi sicer močno prehitevala rast posojil. Vloge gospodinjstev, ki predstavljajo dve tretjini vseh vlog nebančnega sektorja, so se lani povečale za 10,2 odstotka, še bolj nadpovprečna je bila rast vlog podjetij, ki je decembra znašala 18,9 odstotka. Povečevale so se zlasti vloge na vpogled, njihov delež v vseh vlogah nebančnega sektorja je decembra 2020 znašal 78,3 odstotka.
