»Šokirani smo in globoko razočarani. Predvsem zato, ker je bila vsebina zakona že dogovorjena in usklajena na vseh ravneh. Pod njo se je podpisal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, usklajena je bila s finančnim ministrstvom. Zakonski predlog, ki je prestal tudi medresorsko in koalicijsko usklajevanje, se je pekel dva meseca, tik pred zdajci pa so iz njega črtali ključne ukrepe, s katerimi bi pomagali najbolj prizadetim v turizmu. Ta zakon se je izrodil,« je bil nad vsebino nastajajočega interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in turizmu vidno razočaran predsednik Združenja hotelirjev Slovenije Gregor Jamnik, sicer direktor ljubljanskega hotela Slon in član strokovnega sveta za turizem, ki je posvetovalno telo gospodarskega ministra.
Boni za 100 in 50 evrov
Ministrski zbor je znesek, v interventnem zakonu predviden za pomoč gospodarstvu, zlasti turizmu, med četrtkovo sejo glede na predlog, ki ga je dobil na mizo, oklestil za dodatnih 43,5 milijona evrov. Kar 3,5 milijona evrov načrtovane pomoči je odščipnil industriji srečanj in dogodkov (namesto 7,5 bo dobila le tri milijone), čeprav jo je korona daleč najbolj prizadela. Vlada si je v tednu dni že trikrat premislila tudi glede novih bonov. Sprva je načrtovala, da bo zanje namenila 240 milijonov evrov, saj bi bili do bona v enakem znesku – 120 evrov – upravičeni vsi s stalnim bivališčem v Sloveniji, ne glede na starost. V sredo se je odločila, da bo 120-evrski bon pripadel le odraslim, mladoletnim pa 60-evrski. To bi državo stalo, če bi bili seveda unovčeni vsi boni, 230,6 milijona evrov. Očitno preveč. Med sejo je bila vlada pripravljena zanje odšteti le še 192,2 milijona evrov, zato je njihovo vrednost znižala – polnoletne osebe bodo lahko unovčile bon v vrednosti 100 evrov, mladoletne pa 50-evrski znesek.
Z novimi boni ne bo mogoče plačevati le prenočevanja z zajtrkom, ampak bodo unovčljivi širše. »Z njimi boste lahko šli na večerjo, koncert, športni dogodek, plačali del letne karte za fitnes… Bo pa lahko vsak ponudnik sam določil najnižjo vrednost storitve, ki jo bo mogoče plačati z bonom. Ne samo ene kave, na primer,« je po seji vlade pojasnil Simon Zajc, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu.
Turistična statistika še slabša od lanske
Kaj o novi seriji bonov meni hotelir Gregor Jamnik? »So pesek v oči in nesorazmerna pomoč letoviščem. Ministrstvo za gospodarstvo je priznalo, da prva serija bonov neenakomerno pomaga turizmu, da niso dovolj učinkoviti in da niso učinkoviti v vseh segmentih turizma. To so hoteli popraviti z 62. členom predlaganega interventnega zakona, ki je predvidel 21,5 milijona evrov enkratnega dodatka za turizem. Ta člen je do skrivnostnega kosila vlade z obrtno in gospodarsko zbornico konec minulega tedna na Brdu pri Kranju, na katerega predstavniki turizma nismo bili povabljeni, še bil v zakonu, potem je čudežno izginil. S tem, ko so iz zakona umaknili enkratno pomoč turizmu, bodo dosegli to, da bomo Slovenci tudi nove bone izkoristili le na Obali in v termah ter po novem tudi v bližnjih gostilnah, saj sem prepričan, da ga bo marsikdo raje zapil, kot da bi si z njim nekje plačal prenočišče. Boni že lani niso bili rešitev za turizem, letos bodo še manj, saj je znesek še enkrat nižji, njihova uporaba pa bo razpršena. To ni neposredna pomoč turizmu, to je svaštarjenje,« je kritičen Gregor Jamnik.
»Država s predlogom zakona, ki zame ni interventni, odreka pomoč tistim, ki nas je epidemija najbolj prizadela. To smo tisti ponudniki – mestni in poslovni turizem, Postojnska jama, Rogaška Slatina, Nova Gorica, Bled… –, ki smo bili najbolj odvisni od tujih gostov. Čeprav se omejitve zaradi epidemije rahljajo, smo še vedno globoko v rdečih številkah. Stanje je še slabše, kot je bilo lani v tem času. Manj je rezervacij, saj se ljudje bojijo potovati. Še vedno je tudi veliko necepljenih, poleg tega nam grozi novi val epidemije. Poglejmo samo, kaj se dogaja v Veliki Britaniji. Indijski sev virusa gotovo ne bo ostal samo tam,« je bil črnogled Jamnik.
