V Švici so se opoldne zaprla volišča in glede na projekcije inštituta GFS Bern je 61 odstotkov volivcev zavrnilo dve okoljski pobudi. Tak rezultat referenduma je zasledovala tudi vlada.
Na referendumu so volivci odločali o prepovedi uporabe pesticidov, s čimer bi lahko Švica postala prva evropska država brez sintetičnih pesticidov. V prvem predlogu z imenom Za Švico brez sintetičnih pesticidov so pobudniki predlagali, da se v desetih letih prepove sintetične pesticide, prepovedali pa bi tudi uvoz pridelkov in druge hrane, pri katerih se uporablja takšne pesticide.
V okviru drugega predloga z imenom Za čisto vodo in zdravo hrano pa bi bili do državnih subvencij upravičeni le tisti kmetje, ki ne uporabljajo pesticidov ali antibiotikov za zdravljenje bolnih živali. Omejili bi tudi količino tekočega gnoja na poljih.
Oba referendumska predloga, ki sta bila danes zavrnjena, sta povzročila veliko razburjenja in burne razprave med okoljevarstveniki in kmeti.
Zakon, ki vladi omogoča še naprej lažje odločanje glede ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 in glede posledic pandemije na družbo in gospodarstvo, pa je glede na projekcije podprlo 61 odstotkov udeležencev referenduma.
Okrepitev pooblastil policije
Prav tako so Švicarji danes podprli zakon o okrepitvi pooblastil policije v boju proti terorizmu. Za je bilo 57 odstotkov volivcev. Zakon bo policiji omogočil preventivne akcije, ko se bodo soočili z morebitnimi teroristi. Med drugim to pomeni okrepljen nadzor in omejitev gibanja.
Na referendumu je bil danes tudi zakon, ki bi davčno politiko povezal z zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov za 50 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Med drugim vključuje različne finančne spodbude. Projekcij izida glasovanja o tem predlogu niso objavili, saj naj bi bil rezultat zelo tesen.
Rezultati referendumov bodo sicer znani do konca dneva.
Glede na neposredno demokratično ureditev v Švici, kjer živi 8,5 milijona ljudi, se vsakih nekaj mesecev državljani odpravljajo na referendume na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Glasujejo lahko o vsakem predlogu javnosti, ki zbere najmanj 100.000 podpisov. Za referendum o novih zakonih, ki jih je sprejel parlament, pa potrebujejo 50.000 podpisov.
