Ankete kažejo, da interes za cepljenje narašča, tudi cepilni centri pritrjujejo temu vtisu. Ali je odziv že zadosten, pa ne morem reči. Bojim se, da še ni; sam večkrat slišim ljudi, tudi intelektualce, ki se še vedno niso cepili in navajajo različne razloge. Očitno marsikdo še kar pričakuje, da se bo zastonj priklopil na čredno imunost, in se zanaša, da se bodo cepili vsi ostali. Vendar se bojim, da se ta račun ne bo izšel. Indijska različica je tako agresivna, da se bo po mojem mnenju z njo prej ali slej okužil praktično vsakdo, ki se ne bo pravočasno cepil. Potem pa se začne loterija in vsakdo naj pri sebi premisli, kakšno je tveganje, da se bolezen razvije v hudo obliko, in ali je to tveganje za zdravje in življenje manjše, kot pa ga pomeni cepljenje. Mladina
Nepreslišano: Roman Jerala, komunikator znanosti, sintezni biolog
Ocenjujem, da bi morali precepiti okoli 75 odstotkov ljudi, da bi bili kot družba varni čez zimo tudi pred bolj agresivnimi variantami koronavirusa. So pa ti odstotki v veliki meri arbitrarni, saj so odvisni od okoliščin. Poleti bo zadosti že nižja precepljenost, jeseni pa po vsej verjetnosti kot rečeno niti 60 ali 70 odstotkov precepljenih ne bo dovolj, da bi se izognili novim izbruhom okužb; če 40 odstotkov Slovencev in Slovenk ostane necepljenih, bo število okuženih prej ali slej spet zelo visoko. Sedaj imamo torej na neki način srečo, da nam je virus naklonil nekaj premora, ki pa ga moramo nujno izkoristiti, da se ustrezno pripravimo na hladnejšo polovico leta in do tedaj zaščitimo ustrezno število državljanov in državljank.
Roman Jerala komunikator znanosti, sintezni biolog
