Ena pesem Roberta Petana na dan odžene zdravnika stran, bi lahko, malce za šalo, malce zares, zapisali ob izidu njegovega prvega albuma Ni za konja dirka, ni za srečne raj. Simpatične, duhovite, posrečene skladbe Majster, Blagajničarka, Tak je lajf, Ekološka in še deset drugih so v teh deževnih, turobnih dneh pravi naravni antidepresiv. 27-letnik pravi, da je muzikantavtor: »Kantavtor, ki se trudi še peti zraven. Melodije so mi skoraj enako pomembne kot besedila.« No, ne ravno poje, bolj deklamira, čeravno se za kak refren kdaj opogumi. S posluhom sicer nima težav, z realizacijo malo več, se zasmeji. »Vem, kdaj fušam, ampak imam močno voljo.« Entuziazem lahko nadomesti kakšno zgrešeno noto, ne pa vedno. Spominja se, kako je bil v tretjem ali četrtem razredu po koncu odpete pesmi z manjšim zborom tako zelo navdušen, da je še pred občinstvom začel ploskati. »Bilo je simpatično, a si kot odrasel česa takega vseeno ne moreš privoščiti,« je realen.
Že od nekdaj je rad ustvarjal, spominja se, kako je kot otrok napisal skladbico o tabornem škratu, v šoli so sledile pesmi za učiteljice, s katerimi se je skušal na simpatičen način izviti iz težav, ker ni imel domače naloge. Že v rosnih letih se je tudi srečal s prvimi inštrumenti, takrat se je lotil kakšne manjše harmonike, sčasoma je presedlal na bobne in po sili razmer sedel za klavir, ki ga obvlada le toliko, kolikor je nujno. Najljubša mu je bas kitara, spogleduje se s kontrabasom in kitaricami, mandolino, bendžom, blizu so mu tudi ukulele. »Igram več inštrumentov, kot sem imel pozitivnih ocen v srednji šoli,« se rad pošali.
Doma v Brežicah zlaga inštrumente
Za debitantski album, ki ga je prejšnji teden na festivalu Godibodi na ljubljanskem gradu prvič predstavil občinstvu, je sam ustvaril vse melodije, besedila in aranžmaje. »Zame je to, kot bi bil v igralnici. Doma v Brežicah imam namreč studio, v katerem 'zlagam' inštrumente drugega na drugega,« pove. Pospešeno ga je ustvarjal zadnje leto, zametek prve pesmi, prvi refren, pa je nastal že leta 2012, preden je sploh razmišljal o čem podobnem. Med množico skladb različnih zvrsti je izbral »ta lepe«, kakršen je bil tudi delovni naslov albuma, ter jih nanj uvrstil štirinajst, ki skupno ponujajo 50 minut glasbenega užitka.
Ideje za pesmi oziroma besedila črpa iz vsakdanjega življenja, pripetljajev je vsak dan dovolj, če jih najdeš, se zakrohota. Tako denimo v pesmi Blagajničarka (Malo več časa) v trgovinah zaposlenim na srce polaga, da »nismo na dirki v Monaku«, ter prosi za »malo prostora pa malo manj gasa«, kar je verjetno že vsak od nas kdaj doživel med postavljanjem rekorda v polnjenju vrečk na blagajni. Simpatična je tudi Tak je lajf z nasvetom, da smo »vsi lepi, če gledaš od dosti daleč«, in »vsi pametni, če ne poslušaš preveč«. Morda je doslej še največ aplavza in odobravanja širšega občinstva zbudila humorna Majster, v kateri Petan obračuna z vsemi slabimi mojstri, ki so mu polagali parket. »Nič žalega mi niso storili, a nisem konfliktna oseba, v življenju ne bi upal nikomur reči, naj nekaj stori drugače. Nekako je treba to dati ven, eni to storijo s športom, jaz pa napišem pesem, da povem svoje,« se naveže na besedilo pesmi. »Ker jaz sem tak majster, da se hitro lotim posla, pa ne rabim niti vedet niti znat, ne vidim glih razlike, v špeni al pa palci, sem pa uro na tereni, pa dve uri na malci,« pove o odnosu mnogih delavcev, »majstrov«.
Ustvarja v nekdanjem rastlinjaku
Album je nastal v domačem studiu, ki se ga je prijelo ime Chillhouse studio. S partnerico Majo Weiss sta ga pred časom razširila, obogatila, prenovila, nekoč pa je služil kot rastlinjak. »V njem je bilo nekoč ogromno rož in kanglic. Skrbelo me je, kaj bo o prenovi rekla njegova nekdanja lastnica, prijetna gospa, teta Rozika. Bila je povsem osupla, rekla je, da je kot prava jazz dvorana, in dala svoj blagoslov,« se spominja sogovornik. V studiu se rojevajo različne zvrsti glasbe, tudi pop, elektronska glasba, ne manjka pa niti ciganskih, gipsy swing ritmov. »V tem prostoru že od nekdaj rastejo stvari, ki so vedno uspevale. Upam le, da bodo tudi glasbeni cvetovi tako lepi, kot so bile tiste rože,« si želi.
S partnerico Majo sodelujeta tudi na glasbenem področju, v zadnjih osmih letih sta se kot duet Maja & Robi že skoraj specializirala za nastope na porokah. Zelo rad piše glasbo zanjo, na novem albumu sta dve taki, od katerih eno zapoje sama. Robert Petan sodeluje tudi z drugimi glasbenimi kolegi, v preteklosti je veliko igral v orkestrih, ansamblih, bendih, bil je v spremljevalni skupini Rebeke Dremelj, igral tudi z Gašperjem Riflom. Ker je bil poznan po tem, da se zelo hitro nauči pesmi, so ga mnogokrat zadnji trenutek poklicali, da je vskočil namesto koga drugega.
