Prostori nekdanjega rudnika bodo v Hrastniku po nekaj letih znova oživeli: v njih se bo namreč med 1. in 3. julijem – ob obletnici zgodovinske splošne delavske stavke v letu 1934 – zgodil prvi festival delavskega filma Kamerat. Na njem se bo zvrstilo trinajst filmov različnih zvrsti z družbenokritično in delavsko vsebino, ki jih bodo prikazali na »naravnih« lokacijah: v rudniški jami, na kompresorski postaji in v nekdanji rudarski kopalnici, tako imenovani vašhavi.
Med tradicijo in zapuščino
»Hrastnik in sploh Zasavje imata močno tradicijo delavske kulture, zaznamovane z vrednotami medsebojne pomoči, tovarištva, tudi uporništva, in ravno iz nje vsebinsko izhaja tudi naš festival,« pojasnjuje Simon Tanšek, večkrat nagrajeni direktor fotografije in predavatelj na AGRFT, ki je programsko zasnoval festival. »Hkrati si želimo Zasavje predstaviti tudi kot okolje, ki ni več zgolj umazano industrijsko območje, temveč se v njem dogaja še marsikaj – pri čemer je lahko pestra industrijska dediščina zelo pomemben dejavnik pri razvoju kulturnega turizma.«
Ravno skozi preplet lokalnih kulturnih tradicij ter industrijske zapuščine se je rodila zamisel o festivalu delavskega filma, ki bi ga pripravljali v nekdanjih industrijskih objektih, kakor pojasnjuje Tanšek, pa se želijo v prihodnjih letih razširiti še na nekatera druga prizorišča. »Poleg rudarstva sta v Hrastniku izrazit pečat pustili tudi steklarska in kemična industrija.«
Več spremnih dogodkov
Rdeča nit filmskega izbora, ki ga je skupaj s Tanškom sooblikovala črnogorska filmska kritičarka in teoretičarka Maja Bogojević, je torej delavstvo skozi različne zgodovinske ter družbene kontekste. Filmi bodo razdeljeni v več sklopov (celovečernega, dokumentarnega, retrospektivnega), v fokusu pa bo letos delo britanskega režiserja Kena Loacha, enega od protagonistov socialnega realizma in družbene kritike v filmu – zavrteli bodo njegova zadnja filma Jaz, Daniel Blake (2016) in Medtem, ko vas ni bilo (2019). Med drugimi pa bodo na ogled tudi britanski film Parada ponosa (režija Matthew Warchus, 2014), turški Ovacik (Aysegul Selenga Taskent, 2019), špansko-francoski Tatovi časa (režija Cosima Dannoritzer, 2018) ter domača Delo osvobaja (režija Damjan Kozole, 2004) in Kam je izginil delavski razred režiserke Maje Weiss (2010).
Festival, ki ga organizira KRC Hrastnik v sodelovanju s hrastniško občino ter Gibanjem za dostojno delo in socialno družbo, bo gostil še več drugih dogodkov, povezanih z zgodovino delavstva in pa delavskimi pravicami, od okroglih miz do delavnic; podrobneje ga bodo predstavili jutri na kraju samem. Ob tem bodo zavrteli še dva domača kratka filma, Celico Dušana Kastelica in Steklarski blues v režiji Petra Braatza.
