Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je doslej opredelila štiri tako imenovane skrb vzbujajoče različice virusa sars-cov-2. Prva različica B.1.1.7, ki se je najprej pojavila v Veliki Britaniji, bo odslej znana kot alfa, tako imenovana južnoafriška različica B.1.351 bo postala beta, brazilska P.1 pa gama. Najnovejša indijska kombinacija mutacij virusa B.1.617 se medtem deli v dve podtipski različici - bolj zaskrbljujoča B.1.617.2 bo dobila ime delta, druga manj skrb vzbujajoča B.1.617.1 pa kapa. Črke ipsilon, zeta, eta, theta in jota so medtem že uporabili za poimenovanje različic, ki jih WHO zaradi njihove razširjenosti posebej spremlja, ni pa jih uvrstila med. skrb vzbujajoče različice.
Nov sistem označevanja različic virusa sars-cov-2 je WHO napovedala v ponedeljek, zanj pa se je po več mesecih razprav odločila po nasvetu posebne skupine strokovnjakov, poročajo tuje tiskovne agencije. Obenem so pri WHO pojasnili, da bodo obstoječe sisteme poimenovanja in sledenja genetskemu poreklu virusa, ki povzroča bolezen covid-19, še naprej uporabljali strokovnjaki in v znanstvenih raziskavah. Ne spreminjajo se torej strokovna imena različic virusa, ampak zgolj imena, ki se uporabljajo v širši javnosti in so vezana na geografsko poreklo različic.
»Čeprav imajo svoje prednosti, pa je ta strokovna poimenovanja težko izgovarjati in si jih zapomniti, zato pri poročanju o njih pogosto prihaja do napak,« so pojasnili v WHO. Posledično se ljudje zatekajo k poimenovanju različic po območjih, kjer so bile zaznane, to pa vodi v »stigmatizacijo in diskriminacijo«. Da bi se temu izognili in poenostavili javno komunikacijo, je WHO nacionalne oblasti, medije in druge pozval, naj sprejmejo nove oznake. Kot še dodaja francoska tiskovna agencija AFP, ima grška abeceda 24 črk, načrta, kaj sledi, če oziroma ko bo število različic sars-cov-2 to preseglo, pa zaenkrat ni.
