Zaključni turnir evrolige v Kölnu je bil tokrat po želji najbolj zahtevnih košarkarskih sladokuscev. Petkova polfinala sta postregla z dramatičnima zmagama Anadoluja Efesa proti CSKA (89:86) in Barcelone proti Milanu (84:82), nato pa je sledil še izjemno napet finale, v katerem je turško moštvo z zmago proti španskemu s 86:81 prišlo do prvega naslova evropskega klubskega prvaka v zgodovini kluba. Najboljši posameznik zaključnega turnirja četverice je bil 27-letni srbski branilec Vasilije Micić.
»Prepričan sem, da bomo prišli do zgodovinskega uspeha, ki se nam je obetal že lani. Pot nam je prekrižal koronavirus, tokrat pa sem odločen, da bomo dokončali začeti posel,« je trener Anadoluje Efesa Ergin Ataman izjavil po februarski zmagi ravno proti finalnemu nasprotniku Barceloni v rednem delu tekmovanja. Podobno je nato ponovil še nekajkrat, kar je mnoge zmotilo, češ da je preveč samozavesten in se mu to lahko maščuje. A se mu ni. Besed ni požrl in uresničil napovedano. »Besede, kot so, da bomo videli ali morda bomo zmagali, mi gredo težko z jezika. Sem zmagovalec po naravi in vedno samozavesten ter optimističen. Nekoliko sem se bal le v zadnjih treh minutah na peti četrtfinalni tekmi proti Realu Madrid. Morali bi napredovati že po treh tekmah, a dve izgubili na neverjeten način. Zdelo se mi je, da se zgodba ponavlja tudi na peti, a se na srečo ni,« je pojasnil Ataman.
Za Carigrajčane je v finalu 25 točk dosegel Micić, 21 jih je dodal Shane Larkin. Za Barcelono jih je največ, 23, prispeval Cory Higgins. »Čestitam Anadoluju Efesu. Nezadovoljen sem z nekaterimi zadevami, zato se moramo pogovoriti z evroligo. Letos sem že prejel kazen, ker sem dejal, da zahtevam več spoštovanja delilcev pravice do Coryja Higginsa. Očitno imajo več spoštovanja do igralcev nasprotnega moštva. Vseeno mi je, če bom prejel novo kazen. Kot sem rekel, z evroligo se moramo pogovoriti,« pa je bil nezadovoljen s sojenjem trener Barcelone Šarunas Jasikevičius.
Eden najbolj veselih po uspehu je bil ključni mož Anadoluja Efesa Vasilije Micić, ki je obljubil, da bo sledila prava balkanska zabava. »Vesel sem, da igram v Turčiji, saj imajo Turki in Srbi podoben karakter in podoben način slavja. Tako mi jih ne bo treba naučiti, kako se takšen uspeh primerno proslavi. Nekaj dni bomo odsotni, nato pa se začnejo priprave na zaključek turškega prvenstva.«
