Konec lanskega novembra so Čebelarski muzej v Radovljici zaprli, čas zaprtja zaradi epidemije pa so izkoristili za prenovo. Medtem ko so gradbeniki s pomočjo strokovnjakov ZVKD prenavljali prostore muzeja, da ima zdaj ogrevanje ter je svetlejši in prijetnejši, se je direktorica Muzejev radovljiške občine dr. Petra Bole lotila vsebinske prenove stalne razstave. »Moj največji izziv je bil ta, na kakšen način toliko različnih vsebin predstaviti ter jih na zanimiv in sodoben način razložiti različnim ciljnim skupinam, od otrok do starejših… In pa, kako obsežna predstavitvena besedila zelo skrajšati in jih narediti zanimiva. Pri branju in komentiranju besedil so sodelovali osnovnošolec, srednješolka, sociologinja in psihologinja ter strokovnjaki različnih področij,« opisuje avtorica razstave. Ta se od stare razlikuje po tem, da predstavlja veliko več vsebin, vsaka tematika je razložena na panojih, tablicah, tako da je dediščina čebelarstva interpretirana na sodoben način. »Razstava je zasnovana doživljajsko. Vloga muzejev se je namreč korenito spremenila, saj to niso več le prostori z zaprašenimi predmeti in škripajočim parketom. Prek doživetij na drugačen način spoznamo dediščino, nova spoznanja pa nam tako bolj ostanejo v spominu in po končanem obisku sprožajo večje zadovoljstvo,« opisuje nove trende.
Prodaja čebel je bila donosnejša kot prodaja medu
Med izstopajočimi novostmi, ki bodo po današnjem dnevu odprtih vrat zagotovo vzbudile radovednost obiskovalcev, je ogromen globus sveta. Ko ga obiskovalec zavrti, se na njem svetijo lučke, ki predstavljajo vse kraje in dežele, v katere je veletrgovec s čebelami Jan Strgar prodajali žive čebele in matice. Obiskovalci ga bodo našli v popolnoma na novo opremljeni sobi muzeja, namenjeni trgovini s kranjsko čebelo, ki je bila na prejšnji razstavi samo bežno omenjena. »Jan Strgar je bil največji izvoznik matic in živih čebel po svetu, zato je tudi danes kranjska čebela druga najbolj razširjena čebelja rasa na svetu,« nas pouči dr. Boletova in opozori, da v muzeju hranijo zelo bogato korespondenco čebelarja Strgarja. »Med pismi, ki smo jih našli, je eno, namenjeno policijski postaji na Švedskem. V njem je prosil tamkajšnje policiste, naj poiščejo osebo, ki je pri njem kupila matice, vendar zanje nikoli ni dobil plačila. Korespondenca se nadaljuje. S Švedskega pride v Bohinj k Strgarju pismo, da ta oseba res biva v njihovem okrožju, vendar pa gre za lopova, tako da verjetno tega denarja ne bo nikoli videl,« opisuje dr. Boletova.
»Jan Strgar je bil tudi zelo natančen. Če ga je kdo opozoril, da je s pošiljko prejel mrtvo matico, in je zato zahteval kupnino nazaj, je Strgar najprej želel, naj mu pošlje mrtvo čebelo. Njegove matice so bile namreč na krilih označene, kar se je videlo samo pod lupo, kupci pa tega niso vedeli. Če je bila torej matica res njegova, je Strgar oškodovancu nemudoma vrnil denar. V nasprotnem primeru pa tega ni storil. Še več, človeku, ki ga je hotel na tak način opehariti, nikoli več ni prodal nobene matice,« avtorica razstave opozarja na nenavadno zanimivost iz čebelarske dediščine. »Prodaja čebel je bila včasih bolj donosen posel kot prodaja medu. Kranjska čebela je bila zaradi svojih lastnosti zelo zaželena. Je namreč krotka, mirna, ima dober donos medu, spomladi ima hiter in buren razvoj, je dokaj dobro odporna proti boleznim. Zato je bila trgovina s kranjsko čebelo donosen posel.«
Med obiskom lahko postanete čebelar
Na novo pa po besedah dr. Boletove v muzeju predstavljajo tudi urbano čebelarstvo in gojenje čebel v mestih, začetnika slovenskega čebelarstva Antona Janšo pa predstavljajo na bolj sistematičen način. Na ogled je tudi največja zbirka panjskih končnic pri nas. Prenovljeni so tudi vsi razstavni predmeti. Obiskovalci pa lahko med drugim s pomočjo sodobne tehnologije virtualno odpeljejo čebele na pašo in spoznavajo medovite rastline. Lahko si oprtajo tudi kranjič, leseni panj, ki se ga je dalo zlagati v skladovnice, čebelarsko opremo in orodje pa lahko preizkusijo v interaktivnem panju…
