Ljiljana Petrović - Neke davne zvezde (1961)
Leta 1961 je tekmovanje za evrovizijsko popevko potekalo že šestič. Takrat ga je gostilo prestižno francosko turistično središče Cannes. Na prireditvi je nastopilo 16 držav, naša oziroma natančneje srbska pevka Ljiljana Petrović pa je z devetimi točkami zasedla solidno osmo mesto. Zmagal je Jean Claude Pascal, ki je zastopal Luksemburg s skladbo Nous les Amoureux. Za Jugoslavijo je bil canski nastop prvi v zgodovini Evrovizije. Popevko Neke davne zvezde je napisal legendarni slovenski skladatelj Jože Privšek (1937–1998), besedilo je dodal Miroslav Antić. Privšek je izvajalko izbral sam, potem ko jo je slišal peti v studiih ljubljanskega radia, na sami prireditvi je tudi dirigiral orkestru. Še nekaj besed o Ljiljani Petrović. Rodila se je leta 1939 v Bosanskem Brodu in odrasla v Novem Sadu. Nastop v Cannesu je bil njen prvi večji in resnici na ljubo daleč največji uspeh. Kasneje je veliko pela na množici jugoslovanskih festivalov, a velikih zmag ni dosegala. Umrla je lani v Novem Sadu.
Lola Novaković - Ne pali svetlo u sumrak (1962)
Lola Novaković je bila v Luksemburgu izvrstna. Z desetimi točkami je osvojila četrto mesto, med 16 evropskimi popevkami pa je zmagala francoska pevka Isabella Aubert s pesmijo Un premiere amour. Jugoslovansko skladbo je spet napisal mojster Jože Privšek, ki je tudi dirigiral na prireditvi. Beograjska pevka Lola Novaković (1935–2016) je bila v Jugoslaviji in tujini popularna že od sredine petdesetih, imela je celo turnejo po Japonski, a je bila Privškova skladba z besedilom Draga Britvića vseeno vrhunec njene kariere.
Berta Ambrož - Brez besed (1966)
Mojmir Sepe je s svojimi skladbami na evrovizijskih tekmovanjih nastopil trikrat. Leta 1966 je bil na tekmovanju v Luksemburgu kot avtor, aranžer in dirigent pri šansonu Brez besed (besedilo je napisala Elza Budau) s pevko Berto Ambrož. Sepe in Ambroževa sta bila celo favorita festivala, a sta med 18 nastopajočimi končala na sedmem mestu. Znano je, da je na istem tekmovanju leta 1973 drugo mesto zasedel španski ansambel Mocedades, ki je zimzeleno Sepetovo melodijo dobesedno prepisal v skladbi Eres tú in osvojil celo ameriško lestvico Billboard.
Lado Leskovar - Vse rože sveta (1967)
Leta 1967 je bilo evrovizijsko tekmovanje na Dunaju, Jugoslavijo je zastopal Lado Leskovar s skladbo Vse rože sveta, ki jo je napisal Urban Koder, besedilo je prispeval Milan Lindič, na prireditvi je bil naš dirigent Mario Rijavec. Zmagala je Sandie Shaw z nepozabno Puppet on a String. Zanimivo, Lado Leskovar, ki si je na tekmovanju delil osmo mesto s predstavnicama Nemčije in Švedske, je eden tistih pevcev, ki so imeli večje dosežke kot na Evroviziji na festivalih in gostovanjih oziroma na turnejah po svetu.
Eva Sršen - Pridi, dala ti bom cvet (1970)
Devetnajstletna Eva Sršen iz Ljutomera je s popevko Pridi, dala ti bom cvet v Amsterdamu leta 1970 osvojila 11. mesto. Šlo je za las, le točka ali dve in skladba Mojmirja Sepeta z besedilom Dušana Velkaverha bi se zavihtela veliko višje, so se pa pred Sršenovo uvrstili veliki evropski zvezdniki: Dana, Mary Hopkin, Julio Iglesias in Gianni Morandi. Mimogrede, leta 1970 je nastopilo samo 12 držav, preostale so v glavnem bojkotirale zastarel način glasovanja. Sršenova je imela kasneje še veliko uspešnico Ljubi, ljubi, ljubi.
Pepel in kri - Dan ljubezni (1975)
Slovenski izvajalci so v jugoslovanskih časih zadnjič nastopili na Evroviziji leta 1975, ko je bilo tekmovanje v Stockholmu, in si med 19 državami razdelili slabo 13. mesto. Lahko bi rekli, da je skladba Dan ljubezni bolj ustrezala stroki kot navijačem. Razen v Sloveniji, kjer je bila dolga leta celo simbol moderne slovenske popevke. Skladbo sta napisala Dejvi Hrušovar in Dušan Velkaverh. V Stockholmu so zmagali nizozemski Teach In s skladbo Din a dong, Pepel in kri pa so imeli prej in kasneje serijo ponarodelih uspešnic.
Toto Cutugno - Insieme: 1992 (1990)
Medtem ko je Jugoslavija počasi razpadala in so naši glasovalci ponudili Evropi Tajči ter njeno Hajde da ludujemo, je italijanski pevec Toto Cutugno najel pet pevcev iz skupine Pepel in kri ter gladko zmagal na tekmovanju v Zagrebu. Pravijo, da tudi zato, ker mu je pri aranžmaju pomagal slovenski mojster Dejvi Hrušovar, sicer šef skupine Pepel in kri. Skladba o združevanju Evrope leta 1992 je imela pomembno sporočilo, ki so ga razumeli tudi kupci plošč. Insieme: 1992 se je na večini evropskih lestvic res dobro odrezala.
Darja Švajger - Prisluhni mi (1995)
Po osamosvojitvi je Slovenija verjetno največji uspeh dosegla v Dublinu, ko je Darja Švajger med 23 državami osvojila izvrstno sedmo mesto in 84 točk. Skladbo sta napisala Primož Peterca in Sašo Fajon, kot dirigent se je po več kot 30 letih pod oder vrnil mojster Jože Privšek. Na Irskem je tisto leto zmagal norveško-irski Secret Graden s skladbo Nocturne. Darja Švajger se je na Evrovizijo vrnila še enkrat – leta 1999. S skladbo For Thousand Years (Še tisoč let) je osvojila 11. mesto in 50 točk.
Nuša Derenda - Energy (2001)
Leta 2001, ko je bil evrovizijski zbor na Danskem v Köbenhavnu, so se na vrh prebili Estonci Tanel Padar, Dave Benton & 2XL s skladbo Everybody. Slovenska predstavnica Nuša Derenda (1969) je bila razmeroma uspešna, sedma, z energetsko angleško plesno popevko Energy (Energija), ki sta jo napisala Matjaž Vlašič in Lucienne Lončina. Derendova je na slovenskem trgu namesto Energy prepevala Ne, ni res. Pevka iz Brežic je sicer trikrat zmagala na prenovljeni verziji Slovenske popevke, enkrat pa tudi na Melodijah morja in sonca.
Tanja Ribič - Zbudi se (1997)
Tanja Ribič je v Dublinu, kjer je potekalo 42. tekmovanje za evrovizijske točke, osvojila deseto mesto in nabrala 60 točk. Dober rezultat, če vemo, da je nastopilo 25 držav. Skladbo je napisal Saša Lošić, Zoran Predin je dodal besedilo, dirigiral je Mojmir Sepe. Tanja Ribič (1968), sicer igralka, se je še pojavljala na glasbeni sceni, a podobnih uspehov, kot je bil tisti v Dublinu, ni dosegala. Mimogrede, v Dublinu je zmagala angleška skupina Katrina and the Waves s plesno, skoraj rockersko skladbo Love Shine a Light.
