Šestim predsednikom zahodnobalkanskih držav se je na vrhu Brdo-Brioni s kompromisi uspelo dogovoriti o skupni izjavi. Z izjavo na deseto obletnico vrha Evropski uniji pošiljajo sporočilo za pospešitev pridružitvenega procesa, ki je v minulih letih precej zastal. Hkrati so tudi sami obljubili, da bodo z reformami opravili svoj del naloge. Konkretno so se zavzeli za začetek pridružitvenih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo brez odlašanja. Začetek teh pristopnih pogovorov je sicer negotov, ker Bolgarija blokira Severno Makedonijo zaradi različnih pogledov na zgodovino, jezik in identiteto Severnih Makedoncev. Zahtevek, da se v zgodovinskih učbenikih neke države zgodovina definira na način, kot jo razume druga država, je po besedah hrvaškega predsednika Zorana Milanovića vstopanje v »intimni prostor«. »To se ne počne,« je dodal.
Vučić skeptičen glede namer EU
»Evropsko unijo prosimo, da vidi Zahodni Balkan kot celoto. Tega doslej ni bilo v naših zaključkih,« je bil po vrhu z besedilom sklepne deklaracije zadovoljen slovenski predsednik Borut Pahor. Kot je poudaril, mora imeti EU na regijo Zahodnega Balkana geopolitičen pogled, kajti dokler še zadnja država ne bo postala članica EU, bo na tem prostoru zevala praznina. A Pahor je izpostavil še en zaključek deklaracije, ki kaže na to, da voditelji v regiji ne gojijo zgolj pričakovanj do Evropske unije, temveč se zavedajo tudi svoje odgovornosti. »Gre za vzajemen proces. EU mora pospešiti proces širitve, države v regiji pa reforme,« je Pahor povzel zaključke sklepa, v katerih šesterica ugotavlja tudi, da morajo same sprejeti reforme na področju pravne države, demokratizacije, gospodarstva.
O skupni vključitvi držav v Evropsko unijo se sicer po Vučićevi oceni v EU resno ne razmišlja. »Tudi če bi vse naredili, ne bi vstopili v Evropsko unijo,« je ocenil srbski predsednik Aleksandar Vučić. Po njegovem mnenju je namreč EU utrujena od prejšnjih širitev. »Nisem prepričan, da bo v prihodnjem letu, dveh ali petih kdo vstopil v Evropsko unijo,« je dejal Vučić.
Vprašanje meja omenjeno zgolj bežno
Čeprav je hotel slovenski predsednik Pahor tudi zaradi pojava non-paperja o spreminjanju meja v regiji v sklepno deklaracijo uvrstiti besedilo, da se meje na Balkanu ne bodo spreminjale, se to ni zgodilo. Pogledi Prištine in Beograda so bili preveč različni, da bi se lahko dogovorili o tem delu besedila. V deklaraciji se je tako znašla zgolj splošna ugotovitev, da bodo s članstvom v Uniji meje med državami postale manj pomembne, prostor za sobivanje številnih nacionalnih identitet pa se bo povečal.
Vučić je namreč pred vrhom predlagal dopolnitev sklepne izjave z besedilom, da se meje v regiji spoštujejo v skladu z ustanovno listino OZN. Takšna dikcija bi pomenila zanikanje meja kosovske države in ni bila sprejeta. Kljub temu je bil z besedilom skupne izjave zadovoljen in je na srečanju ponovil srbsko stališče o nespreminjanju meja v regiji. »Sprejeli smo najmanjše možno skupno strinjanje,« je dejal po vrhu in dodal, da obstaja dvoje različnih pogledov na meje v regiji. »Oni si tolmačijo meje, kot jim je všeč, ne pa tako, kot si jih razlagajo mednarodno pravo in Združeni narodi,« je kritično dodal.
Prejšnji mesec izvoljena kosovska predsednica Vjosa Osmani je po Pahorjevih besedah na srečanje prišla z močnimi stališči, iz katerih se je dalo sklepati, da je želela v sklepni deklaraciji doseči diplomatsko priznanje s konkludentnimi dejanji. »Agenda kosovske predsednice je bila bolj ambiciozna. Na vztrajanje Srbije so morali biti nekateri deli izključeni,« je pojasnil Milanović. Podobno kot Pahor je tudi hrvaški predsednik poudaril, da proces Brdo-Brioni ne more biti prostor za razreševanje dvostranskih vprašanj.
Kljub tem razhajanjem je Brdo postalo tudi prostor prvega dvostranskega srečanja Vučića in Osmanijeve. Obe državi druži ta čas še ena podrobnost: tako Beograd kot Priština sta v igri za gostitev naslednjega zasedanja pobude Brdo-Brioni.
V sklepni deklaraciji vsi voditelji zahodnobalkanskih držav, ki imajo sicer številna nerešena dvostranska vprašanja, poudarjajo svojo zavezanost miru, stabilnosti in dobrim medsosedskim odnosom. Prav tako ponovno poudarjajo, da je treba ugotoviti, kaj se je zgodilo s pogrešanimi med konflikti na ozemlju nekdanje Jugoslavije, in da je treba odgovorne pripeljati pred roko pravice, saj bo le tako mogoče prispevati k trajni spravi, miru in stabilnosti.
Pahor si je zaželel, da bi slovensko predsedovanje Evropski uniji, ki bo priredilo vrh EU-Zahodni Balkan, črpalo navdih tudi iz deklaracije vrha Brdo-Brioni.
