Ali bi bilo Ruplovo vodenje Javne agencije za knjigo zadosten obliž na pretekle esdeesovske »spreglede« njegovega kadrovskega potenciala? Ko ga SDS ni upoštevala pri izbiri svojih kandidatov za poslanca, zunanjega ministra, kulturnega ministra, kakšnega od ambasadorjev, generalnega direktorja RTVS, direktorja Televizije Slovenija, ko se sedanja vlada ni pretegnila ob podpori kandidaturi za visokega predstavnika OVSE?
Javna agencija za knjigo ima pomembno strokovno vlogo na področju založništva: sofinancira izdaje knjig in revij, zagotavlja večjo dostopnost knjige, spodbuja elektronsko založništvo, skrbi za knjižnično nadomestilo in enotno ceno knjige. V mednarodni dejavnosti ima agencija važne operativne naloge promocije slovenske knjige, med drugim bo morala izpeljati priprave in izvedbo nastopa Slovenije kot častne gostje v Bologni 2022 in Frankfurtu 2023. Gre za zahtevno strokovno založniško delo! Agencija vodi vrsto projektov pri spodbujanju bralne kulture, kar zahteva veliko mero delovnega in organizacijskega angažiranja njenega vodstva. Vodenje agencije ni častna funkcija, temveč visoko strokovno, založniško profesionalno delovno mesto.
Ali je profesor, književnik in politik Dimitrij Rupel, upokojenec v šestinsedemdesetem letu, prava izbira za to zahtevno strokovno operativno delovno mesto v času, ko Javno agencijo za knjigo čakajo najtežje naloge od njene ustanovitve? Zanesljivo ni in se je treba temu upreti.
Lojze Podobnik, Jože Florijančič, Franc Medle, Remzo Skenderović, Janez Butara, Darko Kastelic, Mirko Ognjenović, Boris Pogačar, Bogdan Avbar, Milan Gorjanc, Branko Đukić, Jože Ribič, Jože Butara, člani društva SRP
