Na nedeljskih volitvah se bodo kandidati potegovali za vodilne položaje v 21 županijah, vključno z Zagrebom, ter še v 555 mestih in občinah. Glede na to, da so županije svoj čas krojili po okusu vladajoče HDZ, je tudi v nedeljo pričakovati, da bodo kandidati HDZ zmagali v več kot polovici enot regionalne uprave, kar jim bo že zadostovalo, da se bodo imeli za zmagovalce lokalnih volitev.
Hrvaški premier in predsednik HDZ Andrej Plenković je že dva tedna pred volitvami razglasil zmago v 44 manjših občinah in štirih manjših mestih, v katerih se je pokazalo, da HDZ v nedeljo ne bo imela nobenih protikandidatov.
Tudi če bodo na nedeljskih volitvah, kot tudi po drugem krogu volitev 30. maja, dobili več kot polovico vodilnih položajev v hrvaških mestih in občinah, bo za HDZ znova nedosežen glavni predmet poželenja na vseh hrvaških lokalnih volitvah – županski stolček v Zagrebu, ki prinaša praktično drugo najpomembnejšo izvršno funkcijo v državi. Upoštevati je treba namreč, da letošnji zagrebški proračun presega 1,8 milijarde evrov, v zagrebškem prstanu pa živi približno četrtina hrvaškega prebivalstva. Dolgoletni okoljevarstveni aktivist, saborski poslanec in kandidat za župana platforme Zmoremo! 39-letni Tomislav Tomašević prepričljivo vodi v vseh javnomnenjskih raziskavah, ki mu kažejo približno 40-odstotno podporo anketirancev.
Lahko se zgodi, da bo HDZ slavila le v Osijeku
Tomašević naj bi pometel s tekmecem tudi v drugem krogu, in to ne glede na to, s kom se bo pomeril. Do letošnjih volitev precej anonimni kandidat HDZ Davor Filipović je v tesni tekmi za drugi krog s predsednikom skrajno desnega Domovinskega gibanja Miroslavom Škorom, ki je veliko bolj popularen pevec kot politik. Če kandidata HDZ ne bo v drugem krogu, bo to hud udarec za Plenkovića. Nič manj boleče ne bo, če bo HDZ znova izgubila simbolno pomemben Vukovar in Vukovarsko-sremsko županijo, kot tudi dolgoletno trdnjavo stranke, Liško-senjsko županijo.
V teh regionalnih in lokalnih enotah so najresnejši kandidati za zmage nekdanji člani HDZ, ki so zapustili stranko zaradi Plenkovićevega kadrovanja v lokalnih podružnicah. V Domovinskem gibanju, kot tudi v konservativnem Mostu bodo veseli za vsako posamezno enoto lokalne samouprave, ki jim jo bo uspelo prevzeti, še posebno od HDZ s Plenkovićem na čelu.
Lahko se bo zgodilo, da bo na koncu HDZ od štirih največjih mest slavila samo v Osijeku, v katerem doslej niso nikoli zmagali. V Splitu je njihov kandidat Vice Mihanović prav tako vodilni v prvem krogu, a v drugem krogu bo tesno, če bo tekmoval s kandidatom stranke Centar Ivico Puljakom. Na drugi krog še zmeraj upa tudi nekdanji splitski župan in protislovni podjetnik Željko Kerum.
Tesno je tudi na Reki, kjer ankete kažejo nedeljsko zmago kandidatu SDP Marku Filipoviću, ki ga 30. maja po vsem sodeč čaka negotova tekma z neodvisnim kandidatom Davorjem Štimcem, ki velja za sredinskega politika. Zaradi strankarske fragmentiranosti pa bo ključno vprašanje za vse nove župane zagotavljanje stabilne podpore v mestnih skupščinah, kar bo odprlo nova poglavja hrvaške politične trgovine, verjetno tudi po saborskem vzorcu. Če bo SDP po treh desetletjih izgubila Reko ter se slabo odrezala na volitvah za županijske in mestne skupščine, se bodo nadaljevali znotrajstrankarski prepiri in vnovične zahteve po zamenjavi vodstva stranke. Večletna trenja v SDP so tudi vzrok, da kadrovsko uničeni socialdemokrati niso konsolidirali svojih vrst, niti artikulirali politik, ki bi jim povrnile vsaj del volilcev po lanskem porazu na parlamentarnih volitvah.
Evropski trend pešanja priljubljenosti socialdemokracije in vzpon zelene levice pri volilcih se tako kaže tudi na Hrvaškem. Čeprav se je platforma Zmoremo! od svojega začetka osredotočila na spremembo modela upravljanja v mestni upravi in javnim podjetjem v Zagrebu, so njihove ambicije večje. Na valu zmage v največjem hrvaškem mestu želijo prevzeti tudi vodilno vlogo na levici na nacionalni ravni. SDP se je že sprijaznila, da bo mlajši partner platforme Zmoremo! v zagrebški skupščini.
