V Sloveniji smo včeraj ob 1310 PCR testih zabeležili 147 primerov okužbe z novim koronavirusom, kar v primerjavi s prejšnjo nedeljo, ko je bilo potrjenih 209 novih okužb, pomeni skoraj 30-odstoten upad. V bolnišnicah zdravijo 508 bolnikov s covidom-19, od tega 133 na oddelkih intenzivne terapije.
Sedemdnevno povprečje se je znižalo s 614 na 606. 14-dnevno število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev pa znaša 422,9. Najvišjo 14-dnevno pojavnost okužb ima še naprej primorsko-notranjska statistična regija (659,2), najnižjo pa obalno-kraška (238,7). Pod nacionalno 14-dnevno pojavnostjo okužb so še podravska, goriška, koroška, pomurska in posavska statistična regija. Podatki o sedemdnevni pojavnosti okužb na 100.000 prebivalcev kažejo, da ta na ravni države znaša 201,8. Najvišjo ima še naprej primorsko-notranjska statistična regijam najnižjo pa posavska regija. Pod nacionalno sedemdnevno pojavnostjo okužb so še koroška, jugovzhodna Slovenija, goriška, pomurska in obalno-kraška regija.
Bližamo se prehodu v rumeno fazo
Slovenija je v nedeljo (a le za en dan) izpolnila prvi pogoj za prehod v rumeno fazo, saj je bilo število hospitaliziranih bolnikov prvič po 28. marcu nižje od 500. Drugi kriterij za prehod v rumeno fazo, to je povprečno manj kot 600 okužb v zadnjih sedmih dneh še ni izpolnjen, a bi lahko bil dosežen v prihodnjih dneh. V nedeljo je znašal 614, v soboto 625, dan prej pa 680. Vladni semafor sproščanja ukrepov sicer predvideva prehod v rumeno fazo ob sedemdnevnem povprečju, nižjem od 600, ter manj kot 500 hospitaliziranih,
Po podatkih Inštituta Jožef Štefan je trenutno reprodukcijsko število ocenjeno na R=95, kar pomeni da en okuženi okuži manj kot eno osebo. Po podatkih sledilnika za covid-19 je v državi je trenutno aktivnih 8949 primerov okužbe.
AstraZenece naj bi bilo dovolj za drugi odmerek
Bojana Beović, vodja posvetovalne skupine za cepljenje, je povedala, da imata prekuženost in cepljenje prebivalstva vidne pozitivne učinke na število novoodkritih okužb s koronavirusom, ki že nekaj dni upada, poleg tega pa je tudi bistveno manj obolevnosti med starejšo populacijo.
Glede odločitve EU, da s koncem junija prekine sodelovanje z AstraZeneco, je Beovićeva pojasnila, da je v Sloveniji 133.000 oseb, ki so prejeli prvi odmerek tega cepiva in čakajo na drugega. Po njenih besedah zadrege za drugi odmerek ne bo, saj je trenutno na zalogi 49.000 odmerkov tega cepiva, v maju in juniju pa pričakujejo dobavo še pol milijona odmerkov.
Pričakuje se registracije še treh cepiv, tudi Sputnika
V primeru, da bi se izkazalo, da bi cepiva AstraZeneca zmanjkalo, pa bi ga lahko nadomestili z odmerkom cepiva mRNK, torej Pfizerja ali Moderne, je dejala. Zaradi slabih izkušenj z dobavo cepiv AstraZeneca se je EU že usmerila v cepivo Pfizer, prihajajo pa nova beljakovinska cepiva, ki so prav tako učinkovita. Pričakuje se, da bodo v EU kmalu registrirali tudi beljakovinsko cepivo Novavax in mRNK cepivo Curevac ter ruski Sputnik V, ki se uporablja že v enem odmerku. Ob tem je pojasnila, da trenutno v EU ni registriranega vektorskega cepiva (kot je cepivo AstraZenece), pri katerem bi protokol zahteval cepljenje z dvema odmerkoma.
Protokol cepljenja s cepivom AstraZenece predvideva dva odmerka v razmaku štirih do 12 tednov. Poznejše raziskave pa so, kot je dejala, pokazale, da je cepljenje s tem cepivom bolj učinkovito, če dobi oseba drugi kasneje, torej po 12 tednih, kar upoštevamo tudi v Sloveniji. Sicer pa je po njenih besedah cepivo AstraZenece zelo učinkovito že po prvem odmerku, zaščita nastopi tri tedne po prvem odmerku in ostane enako dobra vsaj tri mesece.
Glede prebolevnikov pa je Beovićeva povedala, da je posameznik, ki preboli covid-19, nekaj časa imun proti tej bolezni. Cepljenje takšnih oseb je zato smiselno šele takrat, ko se pričakuje, da se bo imunost že zmanjševala, zaenkrat je to po šestih do osmih mesecih. V času, ko je imunost po preboleli bolezni še prisotna, pa je smiselno cepljenje samo z enim odmerkom.
Beovićeva sicer ocenjuje, da se bo epidemija v pomladnem času umirila in da nas poleti čaka mirno obdobje. »Če bomo imeli visoko stopnjo precepljenosti, nam tudi jeseni ne bo treba skrbeti, če ne bo, pa nas čaka še en val, ki pa ne bi smel biti tako hud,« je dejala. Do takrat, ko bo res možno sproščanje ukrepov, si »skoraj normalno« delovanje kulture, športa, gostinstva in turizma... pa lahko po njenih besedah zagotovimo z upoštevanjem kratice PCT, torej moramo biti ali prebolevniki, ali cepljeni, ali pa imeti svež test, ki dokazuje, da nismo kužni, je dodala.
Je pa po njeni oceni malo verjetno, da bi že v bližnji prihodnosti tudi v Sloveniji cepljenje potekalo nenapovedano, torej recimo ob obisku zdravnika, saj je treba cepivo prej naročiti, dobaviti in tudi ustrezno hraniti. Dodala je, da potekajo dogovori, po katerih bi vsaj del proizvodnje cepiv lahko potekal tudi v Sloveniji, a podrobnosti še ne pozna. Bi pa to bila, kot je dejala, prednost za Slovenijo.
Večina bolnišničnih programov še naprej okrnjena
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je povedal, da je bilo na novem nacionalnem portalu zVem do danes zjutraj za cepljenje prijavljenih 52.500 oseb. Priznal je, da je bilo na začetku nekaj tehničnih težav, a v nadaljevanju pričakuje, da se bodo podatki tega portala še dodatno uskladili s podatki posameznih cepilnih centrov. Glede domnevnega kaosa pri vabljenju oseb k cepljenju - nekateri so namreč dobil več vabil - pa je Vindišar dejal, da so verjetno težave povezane s tem, da ti cepilni centri, ki so doslej razvili svoje aplikacije za naročanje na cepljenje, še niso prenesli svojih podatkov na zVem. Zagotovil je, da je pri zVem zaenkrat zanesljivost, da bo oseba samo enkrat klicana na termin cepljenja, praktično 100-odstotna.
Državni sekretar je ob tem povedal, da se v slovenskih bolnišnicah kaže trend zniževanja števila hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 in najavil možnost zmanjševanja števila postelj za covidne bolnike in verjetno tudi covidnih bolnišnic. S tem bodo bolnišnice po njegovih besedah lahko omogočile več kadrovskih zmogljivosti za izvajanje ostalih programov, ki niso povezani s covidom-19. Čeprav je trenutno stanje v bolnišnicah »znosno«, pa so, kot je opozoril, zaradi covida-19 ostali programi še vedno okrnjeni, predvsem odpadajo operacije. Vindišar je znova izpostavil obremenitve zdravstvenih delavcev, predvsem na covidnih oddelkih, pri čemer ga veseli solidarnost in pomoč med bolnišnicami. »Ko bo covid premagan, se bomo s ponosom ozirali na naš javni zdravstveni sistem,« je dejal.
Vindišar je še pojasnil, da se je za razliko od drugega vala, kjer je bilo v povprečju na intenzivnih posteljah okoli 17 odstotkov vseh hospitaliziranih bolnikov, ta delež v tretjem valu (od srede marca do konca aprila) dvignil vse do 25 odstotkov. Razlog za večje število hospitaliziranih v tretjem valu bi po njegovem lahko pripisali deležu britanskega seva med okuženimi. Tako so se pri navadnih posteljah glede na začetek tretjega vala zmogljivosti povečale za 40 odstotkov, medtem ko so se pri intenzivnih skorajda podvojile.
Cepijo se lahko tudi vsi odrasli, mlajši od 50 let
Proti covidu-19 se od danes naprej lahko cepijo tudi vsi odrasli, mlajši od 50 let. Še vedno pa bodo imeli prednost starejši in ranljivi, saj strategija po pojasnilih vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović ni spremenjena. Na cepljenje se je mogoče prijaviti prek centralnega portala na naslovu zvem.ezdrav.si. Tistim, ki so se na cepljenje že prijavili pri osebnem zdravniku ali cepilnem centru, pa se ni treba znova naročati prek nove aplikacije.
