Najprimernejši čas
Nekatere rastline imajo rade nežno obrezovanje, spet druge brez težav prenesejo intenzivno obrezovanje šele pozno v letu. Hitrorastoče rastline, ki jih želite obrezati v zelo natančnih linijah, je treba obrezati dvakrat. Načeloma od sredine do konca februarja, še preden se pojavijo poganjki in se po rastlinah še ne pretaka veliko soka, zato bodo najbolje sprejele intenzivno obrezovanje. Poleg tega takrat v živih mejah še ne gnezdijo ptice. Takšno zgodnje obrezovanje spodbuja rast predvsem pri gabru ali maklenu.
Toda vremenske razmere v zadnjem času so tovrstna opravila potisnile v pomlad. Če je pomlad še hladna in dosegajo temperature pod –5 °C, kar doživljamo letos, potem žive meje ne obrezujte prehitro. V tem primeru se rane namreč zelo počasi celijo, manjše veje pa se zaradi mraza hitro zlomijo. Obsežnejše obrezovanje žive meje lahko izvedete od konca junija do začetka julija ob ne preveč vročem dnevu. V tem času namreč večina začne ponovno poganjati. Žive meje ne obrezujte niti pri previsokih temperaturah in neposrednih sončnih žarkih, saj je potem notranje listje naenkrat izpostavljeno močnemu soncu, zato se lahko občutljivi mladi poganjki ožgejo. Predvsem poleti je najbolje, če obrezujete v oblačnem vremenu.
Obrezovanje mladih živih mej
Listnate žive meje (maklen, gaber in bukev) se obrezuje že zgodaj. Pri tem porežete konce poganjkov, da spodbudite močno razraščenost. Igličaste žive meje (tuja, iglavci) potrebujejo prvo leto mir, da se dobro razrastejo. Od drugega leta naprej jih je treba vsako leto obrezovati. Imetniki hiše in vrta običajno obrezujejo svojo živo mejo enkrat na leto, konec junija. Pogostost obrezovanja pa je seveda odvisna od vrste žive meje. Tako se praviloma enkrat na leto obrezuje tiso, češmin, lovorikovec, tujo in pacipreso. Dvakrat na leto pa liguster, gaber, maklen in bukev. Vsako obrezovanje spodbudi rast žive meje. Če živo mejo obrezujete pogosto in manj intenzivno, se bo sčasoma zgostila. Poleti se praviloma obrezuje samo za ohranitev oblike: takrat živo mejo popravite samo na mestih, kjer neenakomerna rast prej ni bila vidna. S pravilnim obrezovanjem torej spodbujate rast žive meje in poskrbite za njeno gosto razraščanje. Tako preprečite neporaščena mesta in neenakomerno obrezane žive meje.
Pravilen postopek reza
Letni prirast obrežite za okrog dve tretjini, tretjino pustite – vendar samo na straneh. Glavne poganjke zgoraj pustite rasti, dokler živa meja ne doseže želene višine. Neenakomerno razraslo, slabo poraščeno ali neustrezno oblikovano živo mejo boste lahko pomladili samo še z intenzivnim obrezovanjem. Vendar pozor: igličaste žive meje se po intenzivnem obrezovanju v oleseneli del ne bodo več zarasle. Zato je treba tudi pri rednem obrezovanju poskrbeti, da se vedno odreže samo zelene iglice oziroma pri tujah zelene poganjke. Izjema je tisa. Ta prenese tudi intenzivnejše obrezovanje. Nekatere rastline, na primer tuja ali tisa, lahko izzovejo alergijske reakcije, zato pri obrezovanju vedno nosite zaščitne rokavice.
Za ravno obrezovanje je smiselno, da si izberete neki rob ali raven odsek, ki poteka vzporedno z živo mejo. Na primer robnik trate ali podobno. Ali pa napeljete vrvico, s katero si lahko pomagate. Poleg tega pazite, da držite rezalnik za živo mejo vodoravno. Občasno se oddaljite od žive meje in poglejte, kako je videti od daleč. Tako boste lažje videli, ali obrezujete v ravni črti.
Oblika trapeza
Pomembno je obrezovanje žive meje v obliki trapeza. Da preprečite ogolitev spodnjih vej, obrežite živo mejo v obliki trapeza: spodaj širše, zgoraj ožje. Sicer spodnji predel žive meje prejme premalo svetlobe. Če v živi meji nastane luknja, imamo preprost recept: veliko svetlobe. Manjše luknje se hitro zarastejo, če prejmejo dovolj sonca. Zato odstranite veje v bližini ali druge moteče dejavnike, da boste zagotovili dovolj svetlobe. Večje luknje zapolnite tako, da sosednje poganjke vodite čez nezaraščena mesta in jih oprete z ravno palico iz lesa ali podobno. Poganjke lahkotno privežite na palico. Višina žive meje je odvisna od lokacije. Na občinskem uradu preverite, kako visoka je lahko v vaši občini, da ne boste imeli težav.
Po obrezovanju žive meje je treba poskrbeti za odstranjevanje ostankov obrezovanja. Če pustite ostanke na trati, bodo ovirali rast trave in nastala bodo neporaščena mesta. Najbolje bo, če ostanke obrezovanja zberete s pahljačastimi grabljami ali pa kar uporabite akumulatorski pihalnik, kot je model STIHL BGA 56. Kot alternativa se ponuja tudi položitev kosa tkanine, na primer stare rjuhe, na katero bodo odpadli ostanki obrezovanja. Predvsem pri drobnolistnem grmičevju, kot je denimo pušpan, vam bo to prihranilo veliko dela, saj boste brez težav zbrali in odstranili ostanke obrezovanja.
Naprave, ki nam pomagajo pri delu
Pri obrezovanju žive meje in okrasnega grmičevja potrebujete dobro orodje. Rezalniki za živo mejo in podaljšani rezalniki za živo mejo STIHL bodo z lahkoto poskrbeli za vsako živo mejo in vsak grm. Naj gre za strokovnjake za urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice ali lastnike vrta – v obsežnem prodajnem programu STIHL boste našli ustrezno napravo za vsako opravilo. Njihovi rezalniki za živo mejo so bili zasnovani za poklicne uporabnike in so izdelani za dolgotrajno uporabo. Zato bodo več kot primerni tudi za vaš vrt. Prepričali vas bodo predvsem pri delu na višini od bokov do prsi, saj s svojo okretnostjo zagotavljajo zelo natančno delo in zahtevnejše oblikovanje.
Podaljšani rezalniki za živo mejo so primerni predvsem takrat, ko je živa meja zelo široka in visoka ter potrebujete napravo z večjim dosegom in posebej nastavljivim rezilnim nožem za lažje delo. Na voljo so kratke in dolge izvedbe droga, primerni so za poklicne uporabnike pri negi krajine in tudi za zahtevne zasebne uporabnike. Z akumulatorskimi rezalniki za živo mejo razreda 36 V boste delali tišje, pri tem pa ohranili vso moč obrezovanja. S svojo zmogljivo litij-ionsko baterijo dosegajo veliko število gibov. Za obrezovanje manjših okrasnih rastlih (kot je denimo pušpan) so najprimernejše akumulatorske škarje HSA 26, ki imajo v kompletu tudi nastavek s škarjami za travo, s katerim lahko popravimo robove pokošene trate. Električni rezalniki za živo mejo STIHL vas bodo prepričali z natančnim rezom, optimalno obliko nožev in mirnim ter zmogljivim delovanjem. Uravnotežena zasnova zagotavlja dobro upravljanje. Zmogljivi bencinski rezalniki za živo mejo STIHL so idealni pomočniki za delo na večjih površinah pri negi parkov in krajine. Naprave nimajo kablov, kar omogoča neomejeno svobodo pri gibanju. (ktm)
(Vir: Unicommerce, d. o. o.)
