V četrtek je vlada sprejela nov odlok o začasni omejitvi ponujanja kulturnih storitev, s katerim je z včerajšnjim dnem zaradi izboljšanja epidemioloških razmer omogočila izvajanje javnih kulturnih prireditev, kot so gledališke predstave, koncerti ali filmske projekcije, za živo občinstvo. Tako se lahko zdaj za obiskovalce poleg knjižnic, muzejev ali galerij odprejo tudi gledališča, kinodvorane ter druga podobna prizorišča, ki so bila zaprta več kot pol leta, enako pa tudi arhivi – seveda ob upoštevanju ustreznih ukrepov.
Zavodi s področja uprizoritvene ali glasbene umetnosti so v minulih tednih večkrat poudarili, da si želijo čimprejšnjega odprtja dvoran in možnosti izvajanja dogodkov v živo, vseeno pa ob sprostitvi omejitev med njimi ni bilo zaznati navdušenja. Deloma zato, ker jih je možnost odprtja presenetila, saj so zanjo izvedeli šele včeraj, v vladnem semaforju ukrepov pa doslej sploh ni bila predvidena, še dosti bolj pa zato, ker jo spremljajo omejitve, zaradi katerih prireditev v živo pravzaprav ni smiselno izvajati. Bistvena med njimi je ta, da je lahko v zaprtih javnih prostorih največ en obiskovalec na 30 kvadratnih metrov površine; izjema so osebe iz istega gospodinjstva, toda tudi v tem primeru je število obiskovalcev omejeno na največ deset. Ta omejitev sicer ne velja za zaključene šolske skupine, kar pa v času šolskih počitnic ne pomeni kaj dosti – odlok namreč velja do 2. maja.
V Kinodvor že v ponedeljek
Poleg omejitve števila obiskovalcev je pri gledaliških, glasbenih in plesnih dogodkih tudi obvezno testiranje nastopajočih, izjema so le tisti, ki so že preboleli covid-19 ali so se cepili, seveda pa je treba upoštevati še vse druge preventivne ukrepe (razkuževanje, uporaba mask, ohranjanje razdalje…), ki veljajo v zaprtih prostorih. Med redkimi kulturnimi prizorišči, ki se bodo pod takimi pogoji odprla, je ljubljanski Kinodvor, ki bo začel gledalce sprejemati v ponedeljek. »Do takrat bomo poskrbeli za testiranje vseh, ki prihajajo v stik z obiskovalci,« pojasnjuje direktorica Metka Dariš, ki dodaja, da so ustrezne protokole za varen obisk sicer vzpostavili že med odprtjem v lanskih poletnih mesecih. V dvorani, ki ima 188 sedežev, bo lahko največ deset gledalcev na projekcijo. »Seveda tako izrazito omejen obisk ni ekonomsko smotrn, toda kot javni zavod se počutimo dolžni zagotoviti dostopnost do naših storitev, če je to mogoče.« Obenem bodo nadaljevali tudi spletni program.
Drugod bodo z odprtjem dvoran še počakali. »Cankarjev dom bo koncerte, gledališke predstave in druge sorodne umetniške dogodke za obiskovalce odprl, ko bo mogoče prireditve v živo izvajati za najmanj 50 obiskovalcev v dvorani,« pravi generalna direktorica CD Uršula Cetinski. »Do takrat bomo program tako kot doslej posredovali po spletu.« Dodaja, da se ponekod v tujini pojavlja tudi praksa, da se takšni dogodki hkrati posredujejo po spletu in v živo za manjše skupine obiskovalcev. »Gre za vmesno obdobje, do katerega pa bo ob boljši epidemiološki sliki v prihodnje najverjetneje prišlo tudi v Sloveniji.«
Gledališke hiše še zadržane
»V gledališčih programa ni mogoče načrtovati z danes na jutri,« poudarja Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč. »Vse do tega trenutka je namreč veljalo, da se bodo gledališke dvorane odprle šele v zeleni fazi, zato smo temu ustrezno organizirali delo. In tega ne moremo spremeniti čez noč, še sploh zato, ker ni jasno, kakšen bo položaj po 2. maju.« Premiero predstave Čarovnik iz Oza, ki je predvidena za 30. april, bodo tako izpeljali po prvotnem načrtu, torej prek spleta. »Zasnova uprizoritve je trenutno pač prilagojena za spletni prenos, dogovorjeni smo z režiserjem prenosa in snemalci. Za tistih nekaj ljudi, ki bi lahko prišli v dvorano, ni smiselno vsega obračati na glavo.« Moti ga tudi, da z ministrstva za kulturo niso dobili niti namiga o morebitnem predčasnem odprtju, nato pa tudi nobenih podrobnejših navodil.
»Načrtovani program dela težko na hitro spremenimo, vprašanje je tudi, ali bi bilo to sploh pametno, če hočemo izpeljati sezono v zadanih okvirih,« priznava tudi Jernej Pristov iz SNG Drama Ljubljana, kjer izvajanja predstav v teh dneh niso predvidevali. »Termini v obeh dvoranah so povsem zasedeni z vajami, kajti maja imamo dve premieri, to sta predstavi Škorpijon in Mati.« Kot dodaja, so možnosti odpiranja veseli, vseeno pa pogoji zanj še niso docela jasni. »Ne vemo, ali so nastopajoči na odru zagotovo izvzeti iz omejitve na največ deset oseb v prostoru; tudi ni jasno, ali to velja za snemalce, če bi ob izvedbi za občinstvo v dvorani zagotavljali še spletni prenos.« Zato bodo z resnejšimi pripravami počakali do pojasnil z Maistrove, želijo pa si tudi bolj znosnih pogojev. »Po trenutnih omejitvah v našo veliko dvorano ne bi šlo več kot deset obiskovalcev, predstavo v Mali drami pa bi lahko spremljala največ dva. Oboje bi bilo finančno nevzdržno, saj bi bili stroški zares nesorazmerni z izkupičkom od vstopnic.«
Enako ugotavljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer so se prav tako odločili, da počakajo do konca prvomajskih praznikov, ko bodo obeti bolj jasni. »Trenutno bi šlo v veliko dvorano le sedem gledalcev, na Malo sceno MGL pa dva, zaradi česar predstav v živo v resnici ni smiselno izvajati,« pove vodja službe za odnose z javnostmi Simona Belle. Da so pogoji za odprtje »nerealni«, menijo še marsikje, med drugim tudi v Koloseju.
