»Zakon ureja razmerja med kreditojemalci in bankami tako, da odpravlja učinke nepoštene, protikonvencijske, protiustavne in protipravne uporabe valutne klavzule pri sklepanju potrošniških kreditov. Predpisuje vključitev valutne kapice v pogodbe, ki so bile sklenjene od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010, in sicer s sklenitvijo pogodbe o ureditvi razmerij v obliki aneksa ali nove pogodbe, če pogodba o kreditu ni več veljavna,« izhaja iz predloga, ki so ga pripravili v Združenju frank.
Valutna kapica se po njem aktivira, ko zaradi spremembe menjalnega tečaja znesek preostanka kredita za več kot pet odstotkov odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, oz. ko zaradi spremembe tečaja višina anuitete za več kot pet odstotkov odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. V času aktivacije valutne kapice se vrednost posamezne anuitete in drugih plačil obračunava po vrednosti, pri kateri se aktivira valutna kapica.
Porazdelitev valutnega tveganja
»Predlagani zakon pomeni enkratni interventni ukrep,« so poudarili predlagatelji in navedli, da rešitev omogoča, da pogodbe ostanejo v veljavi, valutno tveganje pa se prerazdeli med pogodbenima strankama. Zakon predvideva dolžnost banke, da opravi preračun in povrne razliko v primeru, da je kreditojemalec po tej ureditvi preplačal kredit. Banka mora kreditojemalcu predlagati sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, kreditojemalec pa se o sprejemu ponudbe odloča samostojno.
Valutna kapica limitira spremembo tečaja tako, da z vidika skupne cene kredita načelno izenačuje kreditojemalce v frankih s tistimi v evrih. Pri določitvi meje njene aktivacije sledi zakonu o potrošniških kreditih, da ima pri kreditni pogodbi za nepremičnino v tuji valuti potrošnik pravico do pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo, kadar vrednost skupnega zneska kredita, ki ga še mora odplačati, ali vrednost rednih plačil odstopa za več kot 10 odstotkov od vrednosti, ki bi veljala ob menjalnem tečaju, ki je bil dogovorjen ob sklenitvi pogodbe.
Združenje frank za sistemsko rešitev
V Združenju frank so pripravo spremenjenega predloga z limitom tečaja napovedali po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog DS, ki je predvideval konverzijo v evrske kredite. Kot je pred približno enim letom povedal predsednik Združenja frank Matjaž Sušnik, je bil predlog mehanizma valutne kapice tudi na pogajalski mizi med Združenjem frank in Združenjem bank Slovenije z mediatorjem ministrstvom za finance, ki pa so se zaključila neuspešno.
Združenje frank želi za reševanje problematike, ki je nastala zaradi nenadnega zvišanja tečaja franka januarja 2015, kar je posojilojemalcem v tej valuti močno zvišalo obveznosti, sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.
V Združenju bank Slovenije so na naša vprašanja ponovno poudarili, da je dajanje posojil v tuji valuti ali z valutno klavzulo zakonito in kot tako opredeljeno tako v evropskem pravnem redu, kakor tudi nacionalnem. Zakonsko urejanje obstoječih pogodbenih razmerij bi, kot pravijo, kršilo kar nekaj ustavnopravnih načel, obenem pa ni po njihovi oceni utemeljeno niti z ekonomskega in socialnega vidika. Za presojo morebitnih sporov iz pogodbenih razmerij so pristojna sodišča, ki presojajo vsak posamičen primer posebej, so povedali na združenju bank.
Zaradi nepoštene poslovne prakse prijavili 10 bank
Združenje je zaradi »vztrajanja pri zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah« je pred kratkim združenje na tržni inšpektorat in Banko Slovenije ponovno poslalo prijavo kršitev proti 10 bankam in Združenjem bank Slovenije. Prijava se nanaša na obvestilo za javnost glede hrvaške sodne prakse v povezavi s krediti v frankih. V Združenju frank menijo, da želijo po porazu bank na Poljskem in Hrvaškem zdaj tudi slovenske banke z neresničnimi in zavajajočimi sporočili za javnost prikazati, da so razsodbe drugih sodišč nerelevantne za slovenske potrošnike in aktualne sodne spore.
O prijavi kršitev tržnemu inšpektoratu in Banki Slovenije so obvestili tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za finance. Deseterico bank in ZBS so v Združenju frank prijavili že septembra lani; takratna prijava se je nanašala na dokument z naslovom Smernice za ureditev razmerij med bankami in kreditojemalci, katerih potrošniška kreditna pogodba je nominirana v švicarskih frankih ali vsebuje valutno klavzulo v švicarskih frankih.
