Oktobra 2006 je Aleš Majcenovič najel 50.000 evrov posojila, vezanega na švicarski frank. Po več kot osmih letih odplačevanja anuitet dolguje banki 57.000 evrov, dolg pa bo odplačeval še nadaljnjih 12 let. Pri tem je mesečni obrok zdaj približno 60 odstotkov višji od tistega, ki je veljal, ko je najel posojilo. Alja Pestar je leta 2007 najela 64.000 evrov posojila v švicarskih frankih. Čeprav je banki doslej odplačala blizu 20.000 evrov, je vrednost glavnice poskočila na 75.000 evrov. »Na valutna tveganja nisem bila nikoli opozorjena, še zlasti ne na takšna, zaradi katerih lahko posojilo odplačuješ v nedogled, a nisi odplačal še ničesar,« je ogorčena.
Podobnih zgodb je po oceni omenjene dvojice v Sloveniji približno 10.000. Toliko je namreč posojilojemalcev, ki so najeli posojilo v švicarskih frankih. Tudi njih je 15. januarja pretresel ukrep švicarske centralne banke, s katerim je odpravila zgornjo mejo vrednosti švicarskega franka v primerjavi z evrom. Majcenovič, Pestarjeva in Robert Jerala so prepričani, da so jih banke nekoč zavedele, ko so jim ponudile kreditiranje v frankih. Sklenili so strniti vrste z drugimi, ki jih je odplačevanje posojil potisnilo v hudo gmotno stisko. Prva poteza je bila ustanovitev skupine Združenje Frank na facebooku, ki se ji je pridružilo že več kot 3500 ljudi.
Društvo v pogajanja z bankirji in državo
Trojica je pred dnevi sklenila narediti še korak naprej in je registrirala društvo, ki se mu je v dveh dneh pridružilo že okoli 600 ljudi. S statusom pravne osebe si Združenje Frank prizadeva učinkoviteje zastopati svoje interese in postati učinkovitejši pogajalec z Banko Slovenije, Združenjem bank Slovenije in državo. »Pozivamo jih, naj nas začnejo jemati resno,« je dejal predsednik društva Majcenovič.
V naštetih institucijah za tegobe »švicarskih« kreditojemalcev tačas ne kažejo veliko razumevanja. V društvu so ogorčeni nad odzivom viceguvernerja Banke Slovenije Janeza Fabijana, ki jih je označil za špekulante. Razjezili so jih tudi poduki, češ da bi se morali zavedati tveganj najema posojil v valuti, v kateri ne prejemajo dohodkov.
»V tistem času ni bilo nikogar, ki bi nas na to opozarjal. Celo nasprotno: v bankah so priporočali posojila v frankih in so nas pomirjevali, da je odveč zaskrbljenost, ker sta evro in frank enako stabilni valuti. Če bi nekoč želeli, bi lahko brez težav naredili konverzijo valut,« se spominja Majcenovič. »Mnogi so bili nesposobni najeti posojilo v evrih in so bili prisiljeni vezati posojilo na frank, če so hoteli rešiti svoj stanovanjski problem.« Pestarjeva pa je opozorila na dvoličnost bank, ki so se z valutnimi opcijami zavarovale pred tečajnimi nihanji, medtem ko kreditojemalcem niso ponudile nobenih zavarovanj.
Prepovedali bi zadolževanje v tuji valuti
V društvu od države pričakujejo sprejetje interventnih ukrepov, s katerimi bi vsaj začasno zajezili rast obresti in glavnic. Poleg tega se bodo zavzemali za spremembo zakonodaje, ki bi prepovedala sklepanje kreditnih pogodb, vezanih na tujo valuto.
Banke se z združenjem nočejo pogovarjati z izgovorom, da se bodo individualno pogajali s kreditojemalci. »Na teh sestankih pa postavljajo nemogoče pogoje,« ugotavlja Pestarjeva. Tudi Banka Slovenije njihovih težav ne namerava razčiščevati in jim svetuje sodni postopek. Društvo bo zato uporabilo vsa razpoložljiva civilna in pravna sredstva, da bi doseglo dogovor z bankami. Če sporazuma ne bo, bodo vložili skupinsko tožbo na sodišče EU v Luksemburgu.
Čeprav je vsem prizadetim jasno, da bi bila sodna pot, s katero bi skušali doseči ničnost kreditnih pogodb v švicarskih frankih, zelo dolgotrajna in na kratki rok ne bi razrešila njihovih težav, jim upanje vliva primer tožbe madžarskih zakoncev Kásler, ki sta pri banki OTP najela posojilo z valutno klavzulo v švicarskih frankih. Sodišče EU jima je namreč aprila lani prikimalo in ugotovilo, da bi jima morala banka v pogodbah razumljivo pojasniti vse morebitne ekonomske posledice tega, da se za odplačilo posojila uporabi drugačen menjalni tečaj tuje valute kot pri izračunu zneska posojila ob njegovem izplačilu.
