Les ima v notranjih prostorih optimalne pogoje za dolgo življenjsko dobo. Vlaga, ki je glavni razlog za uporabo zaščitnih premazov, je v notranjosti nizka, les je umaknjen s sonca, glive in insekti nimajo dostopa. Les ima v notranjih prostorih zelo nizke potrebe po kemični zaščiti in pričakovanja od premazov za les v notranjih prostorih so drugačna od tistih za les, ki je v uporabi zunaj.
Ugodni pogoji omogočajo veliko širine pri izbiri premaza
Zaradi ugodnih razmer v bivalnih prostorih imamo na voljo zelo širok spekter premazov. Pri mnogih kosih pohištva se lahko premazu izognemo, a ker z njim poskrbimo tudi za lepši videz, ima večina lesenih izdelkov neko vrsto zaščite. Premaz za les v notranjih prostorih mora ščititi pred nečistočami (zaradi dotikov rok), odporen mora biti za blaga čistila in na občasno politje. Ko se srečamo s kakovostnim lesom, se za premazovanje v notranjih prostorih uporablja prosojne lazure, olja in voske. Z njimi dobi les osnovno zaščito, pri čemer se ohrani in celo poudari strukturo lesa. Debeloslojne dekorativne premaze se uporablja predvsem na lesu slabše kakovosti, kjer nam vidne letnice niso v interesu, ali pa pri obnovah starega pohištva, kjer želimo z debelim premazom poustvariti videz starih oljnih barv.
Primerno okolje za naravno zaščito
V bivalnih prostorih je priporočljivo uporabljati izdelke, ki ohranjajo zdravo bivalno okolje. Premazi, ki so namenjeni zunanji uporabi, ne sodijo v notranjost oziroma bi morali biti po evropskih smernicah fizično zaprti z dobro prekrivnim premazom ali podobnim. Nasvet velja predvsem amaterskim mizarjem, ki z željo po večji odpornosti lesa pretiravajo s kemično zaščito, pa tudi pri naročilu pohištva pri obrtniku se je pametno posvetiti izbiri premaza. Zaradi zavedanja o vplivih nekaterih premazov je v notranjih prostorih vse več oljenih in voskanih lesenih površin ter uporabe premazov na vodni osnovi.
Ob oljih za les najprej pomislimo na laneno olje, a sodobni izdelki običajno niso izključno naravnega izvora. Pogosto gre za mešanico rastlinskih in mineralnih olj z umetnimi dodatki (biocidi, insekticidi, sintetične smole), zato je nujno malo bolj podrobno raziskovanje, če iščete izključno naravne izdelke. Olje za les ima običajno dodane vsaj katalizatorje, ki omogočijo hitro in enakomerno sušenje, kar je lahko pri surovem olju velika težava. Olje za les nanašamo v suhih in ogretih prostorih, prvi sloj naj bo izdaten, po petnajstih minutah vpijanja pa ga temeljito obrišemo. Postopek lahko naslednji dan ponovimo s tanjšim slojem, saj je na temnejšem lesu tako bolj izpostavljena struktura lesa. Krpe od olja in orodje osušimo v ognjevarni škatli ali na prostem, saj lahko pri sušenju prihaja do dviga temperature in samovžiga. Ne glede na sestavo premaza obvezno spoštujte varnostne ukrepe in uporabljajte zaščitna sredstva. Tudi 100-odstotno naravne sestavine namreč nikakor ne zagotavljajo, da snovi niso škodljive pri zaužitju ali stiku s kožo.
Oljen parket se lažje obnovi
Najbolj obremenjene lesene površine so talne obloge, kot sta parket in ladijski pod. Parket se je v preteklosti skoraj vedno lakiralo z laki na osnovi umetnih smol, kar je zagotavljalo mehansko dobro odporen sloj. Lak je popolnoma prekril les in čeprav je bila struktura dobro vidna, je umetni premaz izničil prijeten vpliv lesa. Danes lakirani parket vse bolj izpodriva oljeni, ki ima bolj zadržan videz, a ponuja izjemen občutek pri stiku s kožo. Les s takšno zaščito je na otip mehak, površina pa ne deluje umetno, kot je to značilno za lakiran parket. Primeren je za dnevne sobe, spalnice in otroške sobe ter vse prostore, kjer hodimo bosi ali posedamo po tleh. Pomembna prednost oljenega lesa je možnost za delno sanacijo poškodb, saj lahko poškodbo na lesu pobrusimo in prizadeto mesto ponovno premažemo. To je ena glavnih prednosti oljnih premazov, ki pride do izraza pri obnovi po nekaj letih. Pohištvo lahko umikamo sproti in prostor premažemo postopoma v enem dnevu, medtem ko je pravilna obnova lakirane površine izvedena v celoti. Odstranjevanje pohištva ter nanašanje več slojev laka lahko z vmesnim sušenjem traja več dni. Premaz na oljenem parketu se obnavlja glede na obrabo oziroma vsako leto na obremenjenih površinah in na približno pet let na manj obremenjenih. Lakiran parket je precej bolj trpežen in lahko vsaj deset let kljubuje obrabi, a je sanacija časovno in finančno precej večji zalogaj, ki ga uporabniki pogosto odlašajo.
