Poleg mamil, pedofilskega gradiva, orožja in vsega drugega nezakonitega, kar ponuja darknet, temni splet, je na njem zadnje mesece mogoče dobiti tudi cepivo proti covidu-19, cepilne potne liste in lažne negativne izvide PCR-testa. Cene za odmerek cepiva AstraZenece, sputnik, Sinopharma, Moderne in Johnsona & Johnsona se gibljejo od 400 do 600 evrov, ponarejeno potrdilo o cepljenju pa na črnem trgu stane že 20 evrov, a jih nekateri prodajajo tudi po sto evrov več.
Britanski raziskovalci podjetja za kibernetsko varnost Check Point Software so v zadnjih tednih zaznali velik prirast oglasov, povezanih s prodajo cepiv, poroča BBC. Prvi oglasi so se na različnih forumih pojavili že januarja, danes jih je trikrat več kot takrat, 1200. Prihajajo iz ZDA, Velike Britanije, Španije, Nemčije, Francije in Rusije, oglasi pa so napisani tako v angleškem jeziku kot v cirilici. »Za nujne primere ali dostavo čez noč nam pustite sporočilo,« piše v enem izmed njih, ambiciozni so tudi drugi. »Imamo negativne teste na covid-19, če jih potrebujete za službo ali potovanja. Kupite dva, tretjega dobite zastonj.« Plačati je večinoma mogoče z bitcoini.
Tvegani nakupi
Države po vsem svetu razmišljajo o uvedbi cepilnih potnih listov ali drugih potrdil, ki bi ljudem omogočala potovanja, obiske koncertov, lokalov, športnih prireditev, tako da večja ponudba na temnem spletu ni presenetljiva. Ekipa britanskega podjetja je navezala stik z enim od prodajalcev. »Naj vas ne skrbi, to je moja naloga. To smo storili že mnogokrat, vse je v redu,« se je odzval prodajalec, ki jih je prosil zgolj za imena in datume, kdaj naj bi se testirali oziroma bili cepljeni. »Ljudje se morajo zavedati, da je takšen nakup izjemno tvegan. Hekerje namreč zanima samo denar, prav mogoče pa je, da bodo v prihodnje zlorabili vse vaše informacije, morda celo identiteto,« je za BBC komentiral vodja raziskovalne skupine Oded Vanunu. Od enega od ponudnikov so kupili cepivo, a ga doslej še niso prejeli. Zanj sicer mislijo, da je goljuf, kateri od preostalih pa bi lahko prodajal tudi pravo cepivo.
Naj ostanejo zvesti uradnim potem cepiva, ljudem svetujejo pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), v kateri se zavedajo potencialnih kriminalcev, ki želijo zaslužiti s pandemijo. Nekatere države so od sumljivih podjetij prejele celo ponudbo za dobavo cepiva, za katera niso mogli povsem ugotoviti, od kod prihajajo, je potrdil generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. Po nekaterih informacijah kriminalne združbe celo znova uporabijo prazne stekleničke cepiva ali pa se prek bolnišnic, lekarn in drugih institucij dokopljejo do odmerkov, ki ostanejo. »Ni si tako težko predstavljati, da bi kdo, ki tam dela, ostanke cepiva spravil v žep in se povezal z nekom na temnem spletu,« opozarjajo strokovnjaki družbe za digitalno varnost Kaspersky Lab.
Zavedati se je tudi treba, da je lahko v stekleničkah bolj ali manj kar koli, od solne raztopine do kakšne nevarne tekočine. Lahko pa je tudi pravo cepivo, a ker vemo, kakšne protokole, okoliščine in temperature zahtevata prevoz in hramba, tako cepivo verjetno ne bi bilo več učinkovito. WHO je februarja v Mehiki odkril ponarejeno cepivo, ki ga niso prodajali po uradni cepilni poti. »Taka cepiva so grožnja globalnemu javnemu zdravju. Pomembno je, da se jih izloči iz obtoka,« so opozorili.
Pri nas (še) brez primerov
V evropskem policijskem uradu Europol so že februarja opozarjali na lažna potrdila za teste na covid-19, saj so že konec decembra lani v Španiji, Veliki Britaniji in Franciji zaznali mnogo goljufov. Eden je imel bazo kar na pariškem letališču Charlesa de Gaulla, kjer je ponarejena potrdila za negativne hitre teste prodajal popotnikom. Prevarantom gredo na roko tako moderna tehnologija s kakovostnimi tiskalniki kot programska oprema, s katero je vse lažje ustvarjati ponarejene dokumente in listine. »Do zdaj primerov prodaje ponarejenih cepiv tako na ulici ali na spletu nismo obravnavali,« so sporočili s slovenske generalne policijske uprave (GPU). So pa letos obravnavali ponarejena potrdila o izvedbi PCR-testov, ki jih je pri mejnem nadzoru skušalo uporabiti tudi nekaj Slovencev, da bi se izognili karanteni.
»Statistike za take ponaredke ne vodimo, iz prakse pa lahko povemo, da policisti skoraj vsak dan obravnavajo več takih primerov,« so dodali. »Če ugotovijo, da gre za ponarejeno listino, jo zasežejo, osebo, ki jo je želela uporabiti kot pravo, pa kazensko ovadijo. Za kaznivo dejanje ponarejanja listin je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen zapora do treh let,« opozarjajo pri slovenski policiji.
