Z uvodnima nagovoroma obrambe in tožilstva ter zaslišanjem prvih prič se je včeraj v Minneapolisu začel glavni del sojenja nekdanjemu policistu Dereku Chauvinu, ki je obtožen odgovornosti za smrt temnopoltega Georgea Floyda med njegovo aretacijo maja lani, kar so posneli mimoidoči. Smrt je odprla vprašanja odnosa policije do temnopoltih in rasne neenakosti ter sprožila velikanske proteste po državi in tudi v tujini. Sojenje je tako deležno izredne pozornosti, nenavadno pa je, da ga javnost lahko spremlja v prenosu v živo. Sodnik Peter Cahill je namreč lani ugodil prošnji postaje Court TV za namestitev kamer v sodni dvorani, in to za cel proces, sicer z nekaterimi omejitvami (predvsem ne smejo kazati članov porote). Signal je na voljo vsem in tako so glavne ameriške televizije in spletni portali včeraj že v živo prenašali prvi dan sojenja.
»Izdal je značko«
Tožilstvo je v uvodnem nastopu trdilo, da je Chauvin kršil pravila policijskega ravnanja ter da je neposredno kriv za smrt Floyda, za kar mu, če bi bil spoznan za krivega v vseh treh točkah obtožnice, grozi maksimalna kazen 75 let zapora. »Policisti morajo pogosto sprejemati odločitve v delčku sekunde, tudi takšne, ki odločajo o življenju in smrti. Toda tu ni šlo za delček sekunde, šlo je za 569 sekund,« je dejal glavni tožilec Jerry Blackwell. Toliko časa je namreč Chauvin med aretacijo klečal na vratu Floyda, ki je sprva moledoval, naj preneha, ker ne more dihati, nato pa izgubil zavest in kasneje umrl.
Tožilstvo je dvanajstčlanski poroti zavrtelo tudi posnetek enega od mimoidočih, ki so posneli dogajanje na telefonu in prepričevali Chauvina, naj vendar preneha klečati Floydu na vratu, sploh potem, ko je prenehal kazati znake življenja. Blackwell je dejal, da je policist ravnal proti pravilom, ker je Floyda držal v položaju na trebuhu in mu zapiral dihalne poti, ker je to nadaljeval tudi, ko je bil Floyd že vklenjen, in ker je nanj pritiskal s svojo težo. »25. maja 2020 je Derek Chauvin izdal policijsko značko,« je dejal tožilec.
»Celotna slika je drugačna«
Nato je nastopila obramba in v njenem imenu glavni odvetnik Chauvina Eric Nelson. Dejal je, da je posnetek, ki ga je pokazalo tožilstvo, samo del širše slike, ki je javnost večinoma ne pozna. Poroti je povedal, da bodo v procesu pokazali, kaj se je dogajalo prej: da je Floyd kupil cigarete s ponarejenim dvajsetakom in jih na dvakratno prošnjo prodajalca ni hotel vrniti, da je bil videti pijan ali pod vplivom mamil, da je tablete fentanila in metamfetamina skril pred policijo tako, da jih je dal v usta, da se je upiral aretaciji in da so ga težko obvladali, ker je tehtal več kot 100 kilogramov. Dejal je tudi, da je vse večja množica na kraju dogodka, ki je postajal jezna, preusmerila pozornost policistov stran od skrbi za Floyda in da ni umrl zaradi zadušitve, ampak mešanice dejavnikov, predvsem visokega pritiska in mamil, imel je slabo srce pa tudi bil okužen s koronavirusom. Vzrok smrti bo eden osrednjih dejavnikov v sojenju, pri čemer je neodvisni strokovnjak, ki ga je najela Floydova družina, ugotovil, da je šlo za zadušitev, uradni izvedenec pa, da je šlo za zastoj srca.
»Če bi bil belec…«
Glavni del sojenja bo trajal predvidoma do štiri tedne in je deležen velike pozornosti, še tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je včeraj dejala, da ga predsednik Joe Biden pozorno spremlja. Lanska smrt Floyda je spravila na ulice milijone protestnikov in vnovič odprla vprašanje rasne neenakosti in policijskega ravnanja. Sodišče v Minneapolisu so pred sojenjem obdali z varnostno ograjo v strahu pred protesti temnopoltih ali prihodom belskih supremacistov, o čemer se je ugibalo. Za zdaj izgredov ni bilo, vprašanje je, kaj bo, ko bo znana razsodba.
Včeraj je pred sodiščem sicer že bilo veliko dogajanja. Odvetnik, ki je sodeloval z družino Floyda, Ben Crump, je dejal, da bo to sojenje »pokazalo, kako daleč je prišla Amerika na poti do enakosti in pravice za vse«, ter da nihče ne bi rekel, da je to težak primer, če bi bil Floyd belec. Tam je bil tudi Al Sharpton, znani politik in aktivist. Skupaj s Crumpom in drugimi je tik pred začetkom sojenja pred sodno palačo pokleknil – za toliko časa, kolikor je Chauvin klečal na vratu Georgea Floyda.
