Skratka, elektrifikacija prometa ni tako velik problem, kar zadeva porabo elektrike. Pri nas je težava predvsem industrija, saj porabi 50 odstotkov električne energije, ki jo porabimo v Sloveniji, in v industriji imamo še kar precej rezerv, da ne rečem ogromne rezerve za prihranke. Konkretno v tej panogi danes država nima proaktivnih politik, kako usmeriti industrijo v razogljičenje, v učinkovito rabo energije ali v osnovno učinkovitost. Mladina
Nepreslišano: Andrej Gnezda, okoljevarstvenik, filozof
Če vprašate energetike ali politike, bodo odvrnili, da potrebujemo več elektrike zaradi elektrifikacije prometa in rasti rabe toplotnih črpalk za ogrevanje stanovanjskih stavb. Ampak če pogledamo projekcije, vidimo, da tudi, če bi se polovica voznega parka elektrificirala – to pa se po projekcijah ne bo zgodilo še vsaj 20 let –, bi elektrika zanj zajemala osem do deset odstotkov zdajšnje porabe električne energije. Pri tem ne smemo pozabiti, da bi morali imeti po strategiji alternativnih goriv v prometu že danes na cesti okoli 8000 električnih avtomobilov, imamo pa jih 3000. To pomeni, da razvoj elektrifikacije prometa za zdaj niti po naključju ne poteka tako hitro, kot smo načrtovali, tudi poraba električne energije ne narašča tako hitro, kot bi nekateri želeli prikazati. Predvsem pa bi poudaril, da rešitev ni elektrifikacija prometa, ampak javni potniški promet.