Po slovenskih kleteh in pred različnimi komunikacijskimi orodji se zadnje čase pase posebna vrsta ljudi. Pozabljeni, a pomembni. Sedijo, ne berejo, ne gledajo, ne spremljajo in ne analizirajo. Vse, kar počnejo, je skoncentrirano v strasti do hitrih prstkov. Strasti do deljenja in množenja bedarij. Neverjetna gorečnost bevskanja in žaljenja. Ne vidijo dnevne svetlobe. Za njih je svetloba odsev ekrana. In vodi jih svetloba neomajne avtoritete. Svetloba odrešitelja. Svetloba edinega pravega heroja v tej državi.
(Foto: Tomaž Skale)
Za te osebke imam eno oznako: runkli. Niso potomci avtohtonih prebivalcev nemškega mesta Runkel, ampak novodobni prebivalci dežele, ki se še gradi. V tem je njihovo...