Od začetka pandemije covida-19 pa do minulega četrtka so imeli v Čilu okoli 790.000 okužb, od tega je 19.659 ljudi umrlo. Država si je med tem zagotovila okoli 90 milijonov odmerkov cepiva, dovolj za dvakratno cepljenje 19,2 milijona prebivalcev. Prve pošiljke cepiva s 154.000 odmerki je prejela od Pfizerja in BioNTecha, namenila pa jih je izključno za imuniziranje zdravstvenega osebja. Redno cepljenje prebivalstva se je začelo 3. februarja v kategoriji najstarejših prebivalcev, tako kot drugod. V prvem tednu so s prvim odmerkom cepili več kot milijon ljudi, do včeraj je cepivo tako prejelo že 2,5 milijona oseb. S tem se je Čile postavil ob bok najuspešnejših držav v svetovnem merilu in se uvrstil na prvo mesto v Latinski Ameriki.
Vlada in lokalne skupnosti so za to akcijo dale na voljo vse razpoložljive javne prostore, od stadionov, športnih dvoran, trgov, šol do ambulant primarnega zdravstvenega varstva. Vključno z Velikonočnim otokom, kjer so že več kot 270 dni brez okužb. Po vsej državi je vzpostavljenih 1422 točk, kjer se lahko brezplačno cepijo vsi njeni prebivalci, ne le čilski državljani.
Rešitev v zelo dobri zdravstveni mreži
Do neke mere je postopek cepljenja olajšala zelo dobra zdravstvena mreža, ki jo ima Čile. Predsednica zdravstvene zbornice Izkia Siches je povedala: »Strategija temelji na mreži primarnega zdravstvenega varstva s klinikami in bolnišnicami ter zdravstvenimi domovi, razporejenimi po vsej državi. Te ustanove so v preteklosti vedno sodelovale v kampanjah cepljenja proti različnim boleznim, kar nam omogoča dobro distribucijo in primerno logistiko.« Čeprav cepljenje poteka hitro, okoli 200.000 oseb na dan, je po izjavah Sichesove namen vlade število cepljenih povečati na pol milijona na dan, s ciljem, da bi jim do konca marca uspelo z dvema odmerkoma imunizirati pet milijonov ljudi in bi bilo do julija cepljenih 80 odstotkov oziroma 15 milijonov prebivalcev, kot pravi predsednik vlade Sebastian Pinera.
Zanimivo je, kako je tej mali državi brez mednarodne teže, ki jo povrhu od konca leta 2019 pretresajo dokaj razburkana politična dogajanja, uspelo zagotoviti tako velike količine cepiva. Da denar ni dovolj, se je pokazalo v EU. Čile je sicer država članica OECD in najhitrejše rastoče gospodarstvo v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju, a je hkrati tudi država z največjo stopnjo neenakosti znotraj OECD, kar povzroča velike družbene napetosti, ki jih tudi pandemija ni umirila. Ena od posledic tega je, da je priljubljenost desničarskega predsednika Pinere že nekaj časa na najnižji ravni sploh.
Predsednik kot spreten trgovec
V teh okoliščinah in ob lanskem junijskem naraščanju števila okužb s koronavirusom je kritika na račun vlade dosegla vrhunec. To je spodbodlo Pinero k ukrepanju, uporabil je svoje trgovske spretnosti, ki so mu pomagale, da je postal eden največjih milijarderjev na celini. Da bi državo izvlekel vsaj iz pandemije, se je prej kot večina zahodnih držav začel pogajati s farmacevtskimi podjetji AstraZeneca, Pfizer, Johnson&Johnson in kitajskim laboratorijem Sinovac. Pregovoril jih je, da mu niso navili cen za cepivo, ker da ima država finančne in politične težave. Pritegnil je čilske univerze, ki s temi farmacevtskimi podjetji že dolgo sodelujejo, denimo pri razvoju cepiv proti drugim respiratornim boleznim. Pomagalo pa je tudi sodelovanje z njihovimi laboratoriji v tretji fazi kliničnih preizkusov cepiva.
Njegova strategija se je izkazala za uspešno pri zagotavljanju zadostnega števila odmerkov, s katerimi bi hitro lahko dosegli precepljenost prebivalstva. S tem želijo preprečiti pojav novih sevov virusa in hkrati vzpostaviti bolj normalno življenje po dolgih mesecih karantene, izolacije in policijske ure ter oživiti gospodarstvo. Ali bo Pineri uspelo izboljšati tudi svojo javno podobo, še ni mogoče reči, gotovo pa je skrb za zdravje prebivalstva njegova dolžnost kot predsednika države.
