Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v slovensko zdravstvo zagotavlja slovenskemu zdravstvu v naslednjih desetih letih 1,943 milijarde evrov. Za Univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor bo namenjenih 763 milijonov evrov, za splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalne domove 557 milijonov evrov, za specialne bolnišnice 214 milijonov evrov, za psihiatrične bolnišnice 50 milijonov evrov, za porodnišnice 26 milijonov evrov in za primarno zdravstvo 50 milijonov evrov.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Zavod RS za transfuzijsko medicino (ZTM) bodo prejeli 33 milijonov eurov, znanstveno-izobraževalne ustanove za enoviti magistrski študijski program medicine, dentalne medicine in farmacije ter pripadajoče pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti pa 200 milijonov evrov. Za srednje šole, višje strokovne šole in visokošolski zavodi na področju zdravstva bo namenjenih 50 milijonov evrov.
Kot je na današnji tiskovni konferenci povedal minister za zdravje Janez Poklukar so med drugim predvidene izgradnje nove gastroenterološke klinike v ljubljanskem UKC, novega objekta kliničnega inštituta za medicinsko genetiko, novega prizidka k stari porodnišnici in ortopedski kliniki. Na področju splošnih bolnišnic je načrtovana izgradnja gorenjske regijske bolnišnice, predvidene pa so tudi nove kapacitete na področju negovalnih bolnišnic in negovalnih domov.
Zakon za bolj učinkovito zdravstvo
Vlada je danes potrdila tudi osnutek predloga zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, s katerim želi o omiliti posledice in vpliv epidemije covida-19 na področju zdravstva in delovnopravnem področju. Z njim bo, kot je dejal Poklukar, delo v zdravstvu bolj učinkovito, povečala pa se bo tudi dostopnost do zdravstvenih storitev in varnost pri uporabi medicinskih pripomočkov.
Zakon uvaja več pomembnih novosti. Za olajšanje kadrovske stiske odpravlja pogoj tri oziroma pet let delovnih izkušenj po opravljeni specializaciji, pomanjkanje družinskih zdravnikov pa naslavlja z uvedbo dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zdravniki, ki so opravili strokovni izpit in so se prijavili na specializacijo na razpisu v letih 2021 in 2022, bodo tako upravičeni do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta. Poleg tega se podaljšuje obdobje za izpolnitev pogoja glede izobrazbe za tehnike zdravstvene nege.
Z zakonom se podaljšuje ukrep nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej do konca leta 2021. Pravica do dodatkov za neposredno delo s covid-19 se zagotavlja tudi zaposlenim, ki opravljajo delo prek zunanjega izvajalca na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju tudi na področju zdravstvenega varstva.
Javni razpis za skrajševanje čakalnih vrst
Zaradi bolj učinkovitega dela v zdravstvu ali dostopnosti do zdravstvenih storitev in želje po skrajševanju čakalnih dob se podaljšuje ukrep nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi v letu 2022. S tem se bo pri ključnih zdravstvenih storitvah vsem čakajočim nad najdaljšo dopustno dobo omogočila izvedba programa pri izvajalcih zdravstvenih storitev, ki bodo kandidirali na javnem razpisu. V ta namen je v letošnjem letu načrtovanih dodatnih 28 milijonov evrov, v letu 2022 pa 10,8 milijona evrov.
Zaradi psihičnih posledic, zlasti pri mladostnikih, je predvideno financiranje dodatnih 10 specializacij klinične psihologije. Ob tem se vzpostavlja nujni operativni center za izvajanje epidemioloških preiskav oziroma nadgraditev zmogljivosti epidemiološke službe NIJZ. Na področju mikrobioloških preiskav se določa pravna podlaga za genomsko sekvenciranje, spremljanje SARS-CoV-2 v odpadnih vodah in natančno karakterizacijo variantnih virusov, kar bo omogočilo določanje novih različic virusa in pokazalo njihovo širjenje.
Zakon ureja samotestiranje s SARS-CoV-2 testi pod pogojem predhodnega strokovnega svetovanja v lekarnah ali specializiranih prodajalnah, ter podaljšuje ukrep sofinanciranja obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme in sofinanciranja medicinske opreme in ukrepov na področju javnega zdravja oziroma pri izvajalcih s področja socialnih storitev.
Dodatek za direktorje in župane
V zakon je vključen dodatek za delo v rizičnih razmerah za direktorje v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva in v raziskovalni dejavnosti za obdobje od 19. oktobra lani do 15. junija 2021. Prav tako je dodan dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije za župane in podžupane ter direktorje občinskih uprav.
Podaljšan je tudi rok za vložitev zahtevkov delodajalcev in samostojnih podjetnikov za izplačilo razlike nadomestila plače za zavarovance, ki delajo v institucionalnem varstvu, izvajalcu krizne namestitve, izvajalcu socialno varstvenih programov, izvajalcu pomoči družini na domu ter izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in na delovnem mestu zbolijo za covid-19. Poleg tega se dopolnjuje že sprejeti ukrep podaljšane zdravstvene obravnave za osebe po zaključenem bolnišničnem zdravljenju po prebolelem covidu-19 oziroma rehabilitaciji.
