Včeraj pozno popoldne bi morala biti na Brdu pri Kranju slovesnost, na kateri bi odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj že 56. podelil najvišja priznanja Republike Slovenije za področje športa. A jo je tudi najuglednejši športni druščini zagodel nadležni koronavirus. Prireditve v živo ni bilo, prejemnike štirih Bloudkovih nagrad in dvanajstih Bloudkovih priznanj pa so razkrili ob predvajanju predstavitvenega filma na youtubu.
Bloudkovo nagrado za vrhunski mednarodni dosežek bodo po pošti prejeli lanskoletni prepričljivi zmagovalec največje kolesarske dirke na svetu Tour de France Tadej Pogačar in člani moške rokometne reprezentance, ki so se leta 2004 na evropskem prvenstvu izkazali z naslovom evropskih podprvakov. Za življenjsko delo v športu sta Bloudkovi nagradi prejeli Polonca Sladič, ki je največ sledi pustila na področju parastrelstva, kjer so v zadnjih 25 letih parastrelci pod njenim trenerskim vodstvom osvojili 32 medalj na uradnih tekmovanjih, od tega sedem paraolimpijskih, in prof. dr. Marjeta Kovač, redna profesorica na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, ki je že več kot 45 let predana športu. Kot trenerka je k uspehom pomagala številnim športnikom, kot ena najboljših mednarodnih sodnic za žensko športno gimnastiko je trikrat sodila na olimpijskih igrah, na 11 svetovnih in 11 evropskih prvenstvih ter na več kot 150 mednarodnih tekmovanjih, številne funkcije pa še vedno opravlja v strokovnih in znanstvenih združenjih doma in v tujini ter je avtorica in soavtorica več kot 1300 strokovnih in znanstvenih gradiv.
Želijo si uravnoteženosti najvišjih nagrad
»Priznanja na državni ravni so vsekakor velika čast, ki so nam jo izkazali tisti, ki so nas predlagali, in komisija, ki je med številnimi odličnimi predlogi izbrala prav nas. Število kandidatur je vsako leto večje in največkrat so v ospredju vrhunski športni dosežki, čeprav je denimo tudi sojenje na mednarodni ravni mednarodno odmeven dosežek. Pogostokrat se pozabi na tiste, ki pomagajo ustvarjati vrhunske rezultate, zato sem priznanja zelo vesela,« je bila zadovoljna Marjeta Kovač.
Za pomemben tekmovalni dosežek v športu so Bloudkove plakete prejeli naveza Luka Stražar in Aleš Česen, Alenka Artnik, Alex Cisar in Lovro Planko. Za življenjsko delo v športu so Bloudkovo plaketo prejeli Miran Jerman, Janko Rožman, Slavko Avi Šorn in Anton Gider. Primož Kališnik, Nada Rotovnik Kozjek, Vlado Čuš in Gregor Habjan pa so si Bloudkovo plaketo prislužili s pomembnim prispevkom k razvoju slovenskega športa.
»Lani je svoj drugi štiriletni mandat končal prejšnji odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj pod vodstvom legendarnega olimpionika Mira Cerarja. Kot član takratnega odbora sem imel čast in odgovornost soodločanja, komu nagrade in priznanja podeliti. Že takrat sem spoznal, da je to delo veliko bolj zahtevno, kot bi pričakoval,« je povedal aktualni predsednik odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Viktor Grošelj. Letos je prispelo 88 vlog za 71 nominirancev, kar je največ doslej. Prejemniki Bloudkove nagrade bodo prejeli 9000 evrov nagrade, prejemniki Bloudkove plakete pa 3000 evrov. »Če vsoto denarja, ki ga država nameni športnikom, primerjamo z vsoto denarja, ki ga nameni prejemnikom najvišjih državnih priznanj na področju kulture, znanosti in izobraževanja, so opazne precejšnje razlike. V finančnem delu smo športniki na repu med vsemi naštetimi skupinami, zato bo ena od prihodnjih nalog odbora tudi ta, da si izborimo dodatna sredstva za nagrajence. Prav bi bilo, da bi bile nagrade športnikom uravnotežene z nagradami drugih dobitnikov najvišjih državnih priznanj, pri čemer si želimo, da se denarne nagrade športnikom zvišajo in ne da se drugim znižajo,« je bil jasen Grošelj.
