Kot je poudaril v poslanici, se zavedajo, da je ob zaprtju javnega življenja zaradi koronavirusa veliko breme utrpela tudi kultura, zato je vlada v protikoronskih paketih namenila 36,4 milijonov evrov pomoči kulturnim ustvarjalcem, društvom, ustanovam in zavodom s področja kulture.
»Vse v želji, da bi različne dejavnosti na področju kulture to težko obdobje preživele s čim manj posledic,« je zapisal Janša. Po njegovih besedah so se za letošnje leto glede na lansko povečala tudi sredstva proračuna ministrstva za kulturo za 48,5 milijonov evrov in skupno znašajo 238 milijonov evrov.
Kot ocenjuje premier, je poslanstvo kulture, to je krepiti in bodriti slovenskega človeka v najtežjih časih, v času epidemije na preizkušnji. »Da bi bili v soočenju z njo uspešni, moramo namreč združiti vse svoje moči in najboljše, kar kot narod premoremo. Zato je toliko težje razumeti odziv dela slovenskih ustvarjalcev s področja kulture, ki so razmere zaradi epidemije izkoristili za poglabljanje razdeljenosti javnosti, za krepitev dvomov v ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, za sejanje strahu in sovraštva,« je zapisal v poslanici.
Razmere so po njegovem mnenju preveč resne, da bi se »nanje odzivali skozi ulični aktivizem, grožnje in mazaške akcije«. Od kulture bi glede na njeno poslanstvo, tako Janša, pričakovali drugačno, bolj državotvorno držo. Ker je epidemija po njegovih besedah tudi na tem področju odprla nekatera pomembna vprašanja, je »morda zdaj pravi čas, da kultura nastavi ogledalo tudi sebi«.
V poslanici je spomnil še, da bo Slovenija v drugi polovici leta drugič predsedovala Svetu Evropske unije, kar bo po Janševih besedah priložnost za slovensko kulturo in njeno prepoznavnost. »Verjamem, da bo s svojo ustvarjalno energijo in svežino potrdila vpetost Slovenije v evropski kulturni prostor. Predsedovanje bo tudi priložnost za oživitev skupnega kulturnega prostora s Slovenci, ki živijo zunaj meja naše domovine,« je med drugim še zapisal premier
Zorčič: Kultura ne sme postati postranska škoda epidemije
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je ob slovenskem kulturnem prazniku opomnil, da kultura in umetnost »nista in ne smeta biti obravnavani kot privilegij, predvsem pa nikakor ne smeta postati postranska škoda epidemije«. Kot je zapisal v poslanici, ima vsak izmed nas možnost in priložnost, da podpre kulturne ustvarjalce.
Uvodoma je opomnil, da smo Slovenci eden redkih narodov, ki je kulturi posvetil praznični dan. Po njegovih besedah so slovenski jezik, tradicija in kultura veziva, iz katerih je stkana naša identiteta. »Pred skoraj 30 leti smo z neomajno voljo in pogumom uresničili stoletne sanje o lastni državi. Te sanje so soustvarjali naši razumniki in kulturniki, iz njihove vizije, vtkane v enotno voljo ljudstva, se je rodila nacija,« je zapisal.
Ob letošnjem Prešernovem prazniku se kultura oglaša predvsem iz digitalnega prostora in njenim sporočilom lahko prisluhnemo v intimnosti naših domov. A nas po Zorčičevih besedah še vedno »napaja z energijo, lepoto in modrostjo. Še vedno odseva našo realnost, trka na našo vest in včasih boleče in kritično poziva k spoštovanju, vključevanju, pravičnosti«.
Kulturnike in umetnike je označil kot vizionarje, »ki nam rišejo boljšo različico sveta in nas samih, nas usmerjajo in osmišljajo naša življenja«. »Zato ne smemo pozabiti, da kultura in umetnost nista in ne smeta biti obravnavani kot privilegij, predvsem pa nikakor ne smeta postati postranska škoda epidemije,« je dodal.
Po njegovih besedah ima vsak izmed nas možnost in priložnost, da podpre kulturne ustvarjalce bodisi z nakupom knjige, gledališke ali koncertne vstopnice bodisi z obiskom galerij, muzejev, gradov. Izrazil je upanje, da bodo razmere kmalu dopuščale nemoteno delovanje kulturne produkcije ter uživanje kulturnih dobrin.
Opomnil je, da ima kulturna produkcija visoko dodano vrednost, globalizacija in z njo povezana digitalizacija pa ponujajo številne možnosti širjenja prepoznavnosti naše kulture in jezika onkraj meja Slovenije. Ob tem je izrazil prepričanje, da »bomo svojo moč in prepoznavnost znali izkoristiti tudi kot predsedujoča država Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta in med drugim pozornost evropske javnosti usmerili tudi na edinstveno polje slovenske kulturne ustvarjalnosti in umetnosti«.
